f/8 in bodite zraven

Samuel Aranda 

Trenutno v Barceloni dela na zgodbi za New York Times. “Nekje sem prebral, da obstajata dve vrsti fotografov: lovci in ribiči. Lovci iščejo svojo zgodbo. Ribiči pa smo morda bolj leni, bolj neorganizirani, in včasih ujamemo lepo ribo, toda če ribe ne prijemljejo, je pač ne ujamemo.”

To odlično opisuje Samuelov odnos do svojega dela. Je fotoreporter, ki se prepusti trenutku. Za razliko od lovcev ne fotografira z distance, temveč vzpostavi intimen stik z ljudmi ali okoljem, ki ga fotografira. Je dobitnik nagrade World Press Photo of the Year (poleg številnih drugih), pohvali pa se lahko tudi z 20-letno kariero, zato je očitno da se ta pristop obrestuje. 

Samuel Aranda Sony Alpha 7RII – na festivalu Tomatina v lužah ostankov paradižnika
© Samuel Aranda | Sony α7R II + 35 mm f/2,8 ZA | 1/1250 s f/5,0, ISO 800

Samuela bolj kot vse drugo zanimajo ljudje in njihove zgodbe, trpljenja in trenutki sreče. Fotografija je zgolj način, kako o tem poročati. Njegov oče je bil član komunistične stranke, zato je bil že od rojstva tesno povezan s političnim svetom in aktivizmom, ki ga je še bolj spodbudilo, da je začel fotografirati svojo sosesko.

“Prišlo je do spora med skvoterji in policijo. Začel sem snemati aretacije, demonstracije in spopade s policijo.”

Samuel Aranda Sony Alpha 7RII – protestnik se postavi po robu policistu med katalonskimi protesti
© Samuel Aranda | Sony α7R II + 85 mm f/1,8 GM | 1/125 s f/4,5, ISO 200

Ko je dopolnil 19 let, je začel fotografirati profesionalno za lokalne in mednarodne časopise. Pri 21 letih je izkusil spor v Jeruzalemu. Od takrat je poročal o nekaterih najpomembnejših sodobnih zgodbah, med drugim o arabski pomladi, vojni v Iraku in Jemnu ter izbruhu ebole v Sierri Leone. 

Samuel Aranda Sony Alpha 7RII – krotenje divjin španskih konjev

© Samuel Aranda | Sony α7R II + 85 mm f/1,8 GM | 1/800 s f/8,0, ISO 200

Čustva naredijo dobrega fotografa. “Ne glede na to, kateri fotoaparat uporabljam, ali je slika izostrena ali ne, ali je črno-bela ali barvna ... fotografijo je treba videti in nekaj začutiti ob njej.” Tu pride prav vez, ki jo ima z ljudmi, ki jih fotografira. To je ena redkih formul, ki se jih Samuel drži: “Biti moram z ljudmi. Podobno kot pri arabski pomladi v Jemnu in Libiji. To so bili mladi ljudje, ki so želeli spremembo. Spal sem v njihovih hišam in se z njimi odpravljal na proteste. Povezal sem se z njimi. Na ta način lažje pokažem njihovo zgodbo."

Samuel Aranda Sony Alpha 7RII – španski kmetje krotijo divje konje
© Samuel Aranda | Sony α7R II + 35 mm f/2,8 ZA | 1/160 s f/7,1, ISO 50

“Obstajajo pa meje,” še dodaja Samuel. “Kot dokumentarni fotograf moram sprejemati svoje odločitve. Če ocenim, da fotografija ni nujna ali če oseba ne želi biti fotografirana, ne fotografiram.” Opisuje zgodbo o emigrantih v Evropi, pri kateri je za New York Times šest mesecev spremljal afriškega uličnega prodajalca v Barceloni.

“Več mesecev sem ga spremljal, nato pa mi je rekel, da ne želi, da objavim njegovo fotografije, saj naj bi ga s tem izkoriščal. Žal mi je bilo, saj so bile fotografije močne, vendar sem moral upoštevati njegove želje. Spoštovati moram ljudi, ki jih fotografiram, saj oni trpijo in se spopadajo s težavami.” 

Ljudje, ki bi fotografije vseeno objavili, “postavljajo svoje težave pred temo, ki jo fotografirajo.”

Samuel Aranda Sony Alpha 7RII – senegalski ribiči vlečejo ribiški čoln iz vode

© Samuel Aranda | Sony α7R II + 35 mm f/2,8 ZA | 1/1000s f/3,2, ISO 100

Zelo dobro je seznanjen s tovrstnimi okoliščinami: “Verjeti moraš v svoje delo, včasih pa se moraš tudi oddaljiti od dogajanja.” Samuel opisuje, kaj se je zgodilo, ko je poročal o izbruhu ebole leta 2015 v Sierri Leone. “Po dogodku zaradi poplave čustev nisem mogel več nadaljevati. Vzeti sem moral odmor in se umiriti.” V nadaljevanju opisuje izredno močna čustva in dogodke, ki jih je doživel. Opisuje, kako ga je pretreslo trpljenje ljudi. Opisuje pa tudi pozitivne strani, ki jih lahko naredi kot fotoreporter: “Objavili smo zgodbo o bolnišnici brez sredstev, v kateri so ljudje umirali. Zgodba je prišla na naslovnico časopisa New York Times. Tri dni pozneje je prispela pomoč. Medicinske sestre so nas poklicale in se nam zahvalile.”

Samuel Aranda Sony Alpha 7RII – vrtnica na pločniku po napadu v Barceloni

© Samuel Aranda | Sony α7R II + 35 mm f/2,8 ZA | 1/80 s f/8,0, ISO 100

Med nedavnim pokrivanjem gibanja za neodvisnost v Barceloni je videl, kako težko se je ločiti od zgodbe. “Večina mojih prijateljev je sodelovala pri gibanju. Nad našimi hišami so več mesecev krožili helikopterji. Ljudje so bili ranjeni. Fotografiral sem ljudi, ki jih je pretepala policija, slike pa nato pošiljal časniku New York Times.”

Meja je izginila. Ni bilo “varne razdalje. Po referendumu sem obiskal svojo vas. Vojaška policija je vdrla v šolo, vzela glasovne skrinjice in pretepla moje znance. Na ruralnih področjih je bilo še posebej hudo. Zato je pomembno, da nekdo poroča o teh zgodbah.”

 Izdelki v tem članku 

ILCE-7RM2

α7R II s senzorjem polnega formata z osvetlitvijo ozadja

SEL85F18

FE 85mm F1.8

SEL35F28Z

Sonnar T* FE 35 mm F2,8 ZA

Samuel Aranda
svet alpha

Samuel Aranda

Španija

V fotografiji me zanimajo samo čustva.

Prikaz profila