Kako snemam
Fotografiranje severnega sija

Ole Salomonsen


Ne najdem ničesar, kar bi lahko primerjal z opazovanjem in snemanjem čudovitega pojava severnega sija v mrzli ter temni zimski noči na Arktiki. Svetloba severnega sija je zelo nepredvidljiva, zato sta "lov" in čakanje enakovredno razburljiva. Za dober posnetek se mora skoraj istočasno zgoditi veliko stvari, ko pa se nenadoma zgodijo, lahko prav tako hitro tudi minejo. Noben pojav severnega sija ni enak drugemu, zato se veselim vsake napovedi dobrega severnega sija kot trenutka, ko bo popoln.

ole-salomonsen-sony-alpha-7RM3

© Ole Salomonsen | Sony α7R III + FE 16-35mm f/2.8 GM | 2s @ f/2.8, ISO 2500

Kaj snemati in kje

Snemanje severnega sija sodi v dve vrsti fotografije – krajinsko fotografijo in astrofotografijo. Kot pri vsaki drugi krajinski fotografiji mora tudi fotografija severnega sija imeti privlačno ospredje in ozadje. Zgodba mora biti povezana z lokacijo in dramatičnim dogajanjem na osvetljenem nebu.

Sam za prepričljivo ozadje največkrat poiščem gorovje, zanimanje pa poskušam vzbuditi še z jezerom ali reko v ospredju. S tem dobim tudi priložnost, da zajamem zrcalni odsev severnega sija v vodi, zato za odlične slike ne potrebujem vedno izrazitega prikaza.

ole-salomonsen-sony-alpha-7RM3

© Ole Salomonsen | Sony α7R III | 6s @ f/2.8, ISO 3200

Osvetlitev posnetka

Tako kot pri vsaki drugi vrsti fotografije so nastavitve osvetlitve pri snemanji severnega sija prav tako odvisne od trenutne situacije.

Če je svetloba severnega sija šibka, je potreben daljši čas zaklopa, da bo svetloba vidnejša, skoraj zagotovo pa potrebujete objektiv z vrednostjo f/2,8 ali večjo, kar je zaslonka, ki vam omogoča, da zajamete kar največ svetlobe. Pridih prizora po navadi zajamem z zelo širokokotnimi objektivi, kot je Sonyjev FE 16–35 mm f/2,8 GM ali povsem novi FE 12–24 mm f/2,8 GM.

Ker je pojav sprva pogosto zelo šibek, je treba paziti na nastavitve osvetlitve in se močno prilagajati. Če je svetloba severnega sija močna, snemam s kolikor se le da visoko hitrostjo zaklopa. S tem zamrznem več dogajanja v svetlobi severnega sija, zato so žarki vidnejši in niso videti kot tekoča mešanica neizrazite zelene barve, kar se pogosto dogaja pri snemanju z dolgim časom osvetlitve.

ole-salomonsen-sony-alpha-7RM3

© Ole Salomonsen | Sony α7R III + FE 16-35mm f/2.8 GM | 4s @ f/2.8, ISO 3200

To pomeni, da morate nekoliko povečati vrednost občutljivosti v fotoaparatu. Po zaslugi Sonyjeve serije fotoaparatov Alpha 7R lahko vrednost občutljivosti ISO povečam, kolikor je to potrebno, saj vem, da bo šum minimalen in da bom lahko obnovil podrobnosti v senčnih območjih.


Ostrenje

Pri fotografiranju severnega sija si želite, da bi ile večino časa izostrene zvezde. Z uporabo navadnega DSLR-ja je na prostem v hladni in temni noči to lahko zahtevna naloga. V Sonyjevih fotoaparatih je na voljo vgrajena funkcija za maksimiranje ostrine, s katero poudarite območja, ki so izostrena. Sam omogočim tudi funkcijo pomožnega ročnega ostrenja, da lahko fotoaparat samodejno zoomira sliko, ko obračam obroč za ostrenje objektiva. Na ta način še lažje najdem zvezde na nebu in jih izostrim.

ole-salomonsen-sony-alpha-7RM2

© Ole Salomonsen | Sony α7R II + FE 16-35mm f/2.8 GM | 3.2s @ f/2.8, ISO 3200

Pri uporabi velike zaslonke, kot je f/2,8, je treba med drugim upoštevati, da elementi v ospredju ne bodo zelo izostreni, če so izostrene zvezde. Na splošno velja, da je s 16-mm objektivom pri f/2,8 na fotoaparatu polnega formata sprejemljivo izostrenih večina elementov v ospredju, ki so od fotoaparata oddaljeni 3 do 4 metre, tudi ko izostrite zvezde. Če pa želite izostriti ospredje, vam priporočam, da naredite več posnetkov z izostritvijo različnih točk, ki jih nato združite s funkcijo majhnih premikov izostritve.

ole-salomonsen-sony-alpha-7R

© Ole Salomonsen | Sony α7R | 3.2s @ f/2.8, ISO 2500

Ne pozabite, da niste vi tisti, ki imate stvari pod nadzorom, temveč je to severni sij, še posebej, ko se svetloba zelo hitro spreminja. Poskrbite za kratek čas osvetlitve, če je možno manj kot eno sekundo, in nikar se ne bojte povečati vrednosti občutljivosti ISO.  

Bodite tudi pripravljeni na vse, kar se vam lahko sproti ponudi. Severni sij sem v preteklosti s kompletom Alpha brez težav snemal pri temperaturah vse tja do –35 °C, vendar lahko pri takšnih temperaturah pride to težav z baterijami, tako kot pri vseh elektronskih napravah. Vedno jih pospravim v notranji žep jakne, kjer na toplem delujejo dlje. Izjemno nizke temperature lahko vplivajo tudi na LCD-zaslon, zato fotoaparat prekrijem s kosom oblačila, da ga med čakanjem na popoln trenutek vsaj malo zaščitim pred mrazom.

Tisto, kar pa si res velja zapomniti, je, da vas mora ospredje zapeljati v prizor, do gorovja epskih razsežnosti v ozadju s čudovito svetlobo severnega sija nad njim; in če imate srečo ali pa če ste to skrbno načrtovali, boste zajeli tudi zrcaljenje severnega sija na gladini reke v ospredju.

Predstavljeni izdelki
α7R III
α7R III

ILCE-7RM3

α7R II
α7R II

ILCE-7RM2

α7R IV
α7R

ILCE-7R

FE 12-24mm f/4 G
FE 12-24mm f/4 G

SEL1224G

FE 16–35 mm f/2,8 GM
FE 16–35 mm f/2,8 GM

SEL1635GM

16–35 mm f/2,8 ZA SSM
Vario-Sonnar T* 16–35 mm F2,8 ZA SSM II

SAL1635Z2

Sorodni članki
Ole Christian Salomonsen
Alpha Universe

Ole Christian Salomonsen

Norveška

Zame je fotografija lov na arktično svetlobo.

Prikaz profila


x