Tako kot pri vseh vrstah fotografije je treba tudi pri športni fotografiji poiskati način, da fotografije izstopajo. Razviti je treba svoj slog, kar je na velikih tekmovanjih precej zahtevno, še posebej pri smučarskih skokih. Vsako leto namreč pridemo na ista prizorišča z istimi skakalnicami, kjer ni veliko prostora za fotografe. Zato fotografom v prvi vrsti svetujem, da pridejo dovolj zgodaj, da si lahko izborijo najboljše mesto za fotografiranje. Sam se pri tem poskušam izogniti mestom, kjer sem fotografiral leto prej, saj želim vsakokrat narediti nekaj boljšega in drugačnega, tudi če je bila lokacija povsem ustrezna.

Ko najdem pravo mesto, vedno poskušam narediti posnetek, ki ni videti običajen. Svetloba je eden od najpomembnejših elementov, seveda pa se lahko med snemanjem spreminja, zato jo moram upoštevati. Potem je tu še kot snemanja in tudi tu poskušam ujeti nekaj dinamičnega, ne le standardnega posnetka smučarja ali skakalca. Drugačen pogled lahko dosežem z objektivom, ki ga uporabim, zato razmišljam o tem, kaj želim posneti in, kar je enako pomembno, česa ne želim zajeti. Prave odločitve moram sprejeti veliko prej, zato se na mesto dogajanja odpravim zgodaj, da ga raziščem. Ko se tekmovanje začne, se skakalci spuščajo drug za drugim, zato je težko spreminjati mesto snemanja, še posebej, ker je povsod še veliko drugih fotografov.

V resnici je fotografiranje pogosto precej enostavno. Sam uporabljam dva Sonyjeva fotoaparata α9 z različnimi objektivi, da ju lahko hitro zamenjam. Nastavim neprekinjeno samodejno ostrenje, nato pa uporabim razširjeno prilagodljivo območje ali eno območje, da lahko samodejno ostrenje popolnoma sledi subjektu. Ob hitrem in natančnem ostrenju se lahko posvetim temu, kdaj bom naredil posnetek in kdaj bo kompozicija popolna.

Smučarski skakalci na spustni stezi dosežejo do 100 km/h, zato je hitro samodejno ostrenje bistveno, ampak, da bi zamrznil trenutek, ko so v zraku, potrebujem tudi visoko hitrost zaklopa. Po navadi nastavim zaklop na 1/1000 ali 1/800 sekunde, preostanek osvetlitve pa nato izberem ročno. Ročno osvetlitev uporabim, ker lahko močna svetloba zaradi snega vpliva na meritve fotoaparata, zaradi česar so slike lahko pretemne. Ko nastavim hitrost zaklopa, lahko v elektronskem iskalu in na LCD-zaslonu na hrbtni strani natančno vidim, kakšna bo končna slika. Tako lahko prilagodim zaslonko, občutljivost ISO in tudi nastavitev beline, ko želim dobiti popolno osvetlitev v fotoaparatu.

Včasih želim prikazati neverjetno hitrost smučarskih skakalcev v zraku, za kar uporabim tehniko sledenja. Hitrost zaklopa znižam na kakšnih 1/100 ali 1/80 sekunde in poskušam s fotoaparatom slediti športniku z isto hitrostjo, kot jo ima on. Tako je subjekt ves čas izostren, v ozadju pa je zamegljeno prikazano gibanje, ki poudari hitrost potovanja. To je odlična tehnika za izjemne slike.

Izbira objektiva je v bistvu odvisna od mesta, kjer fotografiram, in vsebine, ki jo želim prikazati. Za širok pogled s prikazom ozadja in okolice uporabljam objektiv GM FE 16–35 mm f/2,8. Objektiv GM FE 24–70 mm f/2,8 je vsestransko uporaben, poleg tega pa sem močno navdušen tudi nad objektivom GM FE 100–400 mm f/4.5.6. 100–400-milimetrski objektiv je zelo lahek glede na goriščno razdaljo, ki jo ponuja, kar je odlično, ko se moram premikati po skakalni stezi, ponuja pa tudi popoln razpon goriščne razdalje za večino mojih posnetkov.

Ko razmišljam o tem, kaj želim fotografirati, me poleg akcije najbolj zanimajo čustva. Prikazati želim hitrost in napetost trenutka, obenem pa v športnikih iščem njihove odzive po dogodku. Posneti želim čustva, ne le tista, ki jih izražajo sami športniki, temveč tudi občutke, ki se sprožijo v interakciji z množico na tekmi, z navijači, ki jih spodbujajo. Prav s temi drobnimi trenutki namreč lahko ustvarim nepozabne slike.

Nazadnje svetujem še, naj fotograf pri svojem delu izkoristi vse pridobljene izkušnje iz drugih vrst fotografije. Poleg fotografiranja številnih različnih športov sem se veliko ukvarjal tudi z ulično fotografijo. Na osnovi izkušenj s fotografiranjem na ulici sem začel iskati zanimive kote fotografiranja, ozadja in svetlobe. V drugih slogih fotografiranja je vedno mogoče najti nekaj, s čimer lahko popestrim fotografijo zimskih športov. S tem razvijam lasten slog in pridem do novih zamisli.