Iz največjega japonskega vesoljskega izstrelišča Tanegashima so 9. decembra 2016 za uporabo v mednarodni vesoljski postaji izstrelili japonsko tovorno vesoljsko plovilo H-II Transfer Vehicle (HTV), imenovano tudi KOUNOTORI. Na svojem krovu nosi enega od Sonyjevih revolucionarnih fotoaparatov α7S II, zato si bo na Zemlji mogoče ogledati posnetke iz vesolja v ločljivosti 4K ali videoločljivosti Full HD in fotografije z ločljivostjo 12 milijonov slikovnih pik.
Mednarodna vesoljska postaja se giblje po orbiti približno 400 kilometrov (249 milj) nad Zemljo s hitrostjo kakšnih 8 km/s (5 milj/s) in za en krog po Zemljini orbiti porabi približno 90 minut (16 orbit/dan), kar je hitreje od metka.
Zakaj so za uporabo v tem neverjetnem vesoljskem okolju uporabili prav fotoaparat α7S II in kaj želijo posneti s fotoaparatom α7S II? Pogovarjali smo se Toshitamijem Ikedajem, višjim inženirjem in strokovnim sodelavcem agencije JAXA, ki je odgovoren za zunanji sistem fotoaparata.

(Intervju je potekal 13. decembra 2016)

Nenavadni naravni pojavi in spreminjajoča se podoba Zemlje.

– Ali nam za začetek lahko poveste, kaj je naloga zunanje fotografske enote, kakšna sta njena funkcija in namen?

Naloga zunanje fotografske enote je posneti čiste slike Zemlje z mednarodne vesoljske postaje. S snemanjem izjemnih, tridimenzionalnih slik iz vesolja nečesa, kot je npr. huda nesreča na tleh, je na dogajanje na tleh mogoče pogledati širše kot s tal in oceniti na primer škodo ali obseg nesreče. S snemanjem neprekinjenih slik določenega mesta, npr. stalne točke opazovanja, lahko raziskujemo tudi okoljske spremembe. To lahko vključuje opazovanje barvnih sprememb v morju s snemanjem ognjenika pod morjem ali gibanja plavajočega ledu. S prepoznavanjem takšnih sprememb na Zemlji lahko izboljšamo razumevanje globalnih okoljskih vprašanj, prepričan pa sem tudi, da lahko s slikami, ki jih s tal ne moremo posneti, povečamo zanimanje za razvoj vesoljskih tehnologij. 

– Povejte nam prosim, zakaj ste za zunanjo fotografsko enoto na mednarodni vesoljski postaji izbrali prav α7S II.

Fotografski sistem zunaj postaje omogoča nadzor z Zemlje z daljinskim upravljalnikom in pošiljanje slikovnih podatkov. Zaradi tega je α7S II, ki že vključuje vgrajeni vmesnik USB in omogoča izvajanje ukaznih operacij, odlična izbira tako v smislu zunanje fotografske enote kot tudi v smislu enostavne tehnične obravnave. Poleg tega so pojavi, kot so polarni sij, meteorji in pogled na Zemljo iz vesolja ponoči, nekoliko drugačni, kot ko jih gledamo s površja Zemlje, zato je snemanje z visoko občutljivostjo, ki ga ponuja α7S II, izvrstno za nočne posnetke. Mednarodna vesoljska postaja za pot okoli Zemljine orbite porabi 90 minut in ob uporabi našega prejšnjega sistema nismo mogli niti pomisliti na nočno snemanje, ki je mogoče vsakih 45 minut. Veselim se učinkovitosti našega sistema in zmogljivosti snemanja tudi pri zelo slabi svetlobi ponoči.

– Kako je pravzaprav prišlo do uporabe fotoaparata α7S II na mednarodni vesoljski postaji?

Ker je vesolje vakuum, tam ne pride do razpršitve vročine zaradi konvekcije. To težavo smo odpravili tako, da smo fotoaparat s pripadajočim objektivom namestili v ohišje iz aluminija, fotografsko enoto, pri čemer kar najtesnejši stik z ohišjem iz aluminija pripomore k uhajanju vročine. Fotografska enota je zaščitena z oblazinjenimi materiali in jo je kot del kot tlačnovodnega tovora dostavil japonski KOUNOTORI.