Skoči na vsebino

Priljubljeno besedišče za zvok HD,

ki bi ga moral poznati vsak avdiofil

Se želite podati v razburljiv (in včasih neustavljiv) svet zvoka visoke ločljivosti? O zvoku visoke ločljivosti se lahko veliko naučite, vendar se težko razumljiv jezik pogosto zdi kot zvrhan lonec akronimov in zavajajočih izrazov.

Brez skrbi. Pri Sonyju vas bomo opremili z vsem znanjem o zvoku visoke ločljivosti, ki ga potrebujete, da postanete strokovnjak na tem področju in glasbo doživite v vsej njeni veličini.

V nadaljevanju je seznam osnovnih izrazov v povezavi z zvokom visoke ločljivosti, ki krožijo med avdiofili, in njihove definicije:

Zvok visoke ločljivosti:

Zvok, ki za kodiranje in predvajanje glasbe uporablja višje vzorčno razmerje kot pri CD-jih ali MP3-jih. Zvok visoke ločljivosti z izjemno ostrino in kakovostjo vašim najljubšim skladbam vdahne življenje, saj vsebuje več podatkov, kot se jih ohrani pri pretvorbi izvirno posnete glasbe v MP3-je. Med datotečne formate z zvokom visoke ločljivosti sodijo WAV, DSD, ALAC, FLAC in AIFF.

Primerjava formatov DSD in PCM:

Zvok lahko v digitalno obliko obdelamo/kodiramo na dva načina - v format PCM in DSD. Format PCM sicer omogoča enostavnejšo obdelavo, vendar je DSD vodilni format za arhiviranje, ki se uporablja v snemalnem studiu, poleg tega pa naj bi bile digitalne datoteke v formatu DSD najbližje analognim izvirnikom. V nadaljevanju so navedeni tehnični podatki za oba formata:

DSD:

Format kodiranja DSD (Direct-Stream Digital) zvočne signale z modulacijo impulzov in gostote shrani na digitalni pomnilnik. Ta tehnologija uporablja vzorčno razmerje 2,8224 MHz ali 5,6448 MHz, ki je 64-krat ali 128-krat večje kot pri CD-jih.

PCM:

PMC (Pulse Code Modulation) je tehnologija za pretvarjanje standardnih zvočnih signalov v digitalni zvok. Je standardni format digitalnega zvoka v računalnikih in na CD-jih. Razpon signala se vzorči v enakomernih intervalih, nato pa je vsak vzorec v digitalnih korakih določen najbližji vrednosti.

Stiskanje z izgubami:

Stiskanje datotek z izgubami se uporablja za datoteke MP3 in AAC, pri čemer pride do izgube podatkov in slabše kakovosti v primerjavi z izvirno različico. Končna datoteka zavzame veliko manj prostora kot izvirna različica, vendar je zato kakovost veliko slabša.

Stiskanje brez izgube:

Tehnologija stiskanja brez izgube kakovosti omogoča, da se s pomočjo razreda algoritmov iz stisnjenih podatkov skoraj do potankosti poustvarijo izvirni podatki. Velikosti datotek s to tehnologijo so običajno večje kot pri stiskanju z izgubami, vendar je kakovost zvoka znatno boljša. Primera takšnih datotečnih formatov sta na primer FLAC in Apple Lossless.

Nestisnjeni zvočni formati:

Kot že samo ime pove, so to izvirni podatki, ki niso bili stisnjeni. Nestisnjeni formati, kot sta WAV in AIFF, na splošno zagotavljajo najvišjo kakovost zvoka. Njihova slabost je v tem, da zavzamejo veliko prostora ter da za odpiranje in predvajanje potrebujejo večjo pasovno širino.

kHz/bit:

To je standardni znak za frekvenco vzorčenja glede na bitno globino.

Kiloherci (kHz)

se uporabljajo za merjenje frekvence vzorčenja, ki pomeni pogostost zvočnega vzorčenja na sekundo. Višja kot je vrednost kilohercov, boljša je kakovost zvoka.

Bitna globina

meri, koliko bitov (ali količine podatkov) je v vsakem vzorcu. Bitna globina je povezana z ločljivostjo vsakega vzorca; večja kot je globina, kakovostnejši je zvok.

Zdaj, ko ste opremljeni z novim besediščem zvoka visoke ločljivosti, si vzemite čas, da jih preizkusite tudi v realnem življenju.

Z vrhunskimi stereo slušalkami MDR-1A/B poslušajte glasbo s kristalno jasnim zvokom visoke ločljivosti.

Prek 64 GB digitalnega predvajalnika WALKMAN® z zvokom visoke ločljivosti poslušajte kakovostno glasbo, ki jo zagotavlja DSD.

Vse vaše najljubše skladbe so vam na voljo z zvokom visoke ločljivosti.