Zakaj je potrebno upravljanje barv?

  1. Ljudje zaznavamo barve. Oči (in možgani) zaznavajo spektralne informacije, ki so osnova za oblikovanje barv. Zelena, oranžna in rumena so samo imena - vendar ne opisujejo spektralne komponente svetlobe, ki jo oddaja predmet.

    Za opis spektralnih komponent določene barve zato potrebujemo jezik barv, ki je nedvoumen (v nasprotju z nebesno modra, temno modra, oceansko modra ali bledo modra). Ustvariti je bilo treba jezik, s katerim bi lahko z računalniškimi besedami opisali vse barve, ki so človeku vidne.

    Ta jezik se imenuje Lab, pri čemer L predstavlja svetlost (lightness), a in b pa sta barvni komponenti. Z jezikom Lab lahko natančno opišemo vsako barvo. Lab si bomo natančneje pogledali kasneje.

    Ker ima vsaka slikovna naprava edinstven način za obdelavo barv, obstaja standardni način opisovanja značilnosti barv vsake naprave. Tako lahko natančne informacije o barvah znotraj celotnega delovnega postopka potujejo od ene do druge naprave.

    Digitalni fotoaparati, zasloni in brizgalni tiskalniki so najbolj poznane komponente digitalnega slikovnega delovnega postopka. Toda, ste vedeli, da je programska oprema osnovni del vašega delovnega postopka?

  2. Kaj je upravljanje barv?

    Upravljanje barv opisuje celosten sistem, ki ga računalnik uporablja za natančno barvno komunikacijo med strojno opremo in programsko opremo. Uporablja se za opisovanje vhodnih karakteristik vašega digitalnega fotoaparata, za nadzor prikaza slike na vašem zaslonu ali nastavljanje natančnega izpisa zaslonskega prikaza. Tudi pri posredovanju slik med strojnimi programskimi opremami ne sme priti do nesoglasij glede barv.

    Upravljanje barv je omogočeno z operacijskimi sistemi Microsoft Windows in Apple Max OS X. Program ima dolgo tradicijo in nudi z vsako novo različico operacijskih sistemov vedno več možnosti.

    Za lažje razumevanje upravljanja barv je treba pojasniti nekatere termine.

    Profil

    Profil lahko primerjate z majhnim zavihkom, ki je pritrjen vsaki sliki ali slikovni napravi. V zavihkih je specifična barva opisana v RGB (za rdeče (red), zeleno (green) in modro (blue)) in specifičnem jeziku upravljanja barv. Tako računalnik in programska oprema vesta, katere dejanske barve (v jeziku Lab) predstavljajo vrednosti RGB določene digitalne slike.

    Profil lahko namesto vrednosti RGB vsebuje tudi vrednosti CMYK (npr. za offset tisk). Ker bomo ostali v čistem delovnem načinu RGB, se v tem besedilu ne bomo osredotočali na barvna področja CMYK.

    Barvni prostor

    Vsak tip fotoaparata ima lasten način videnja barv, tako kot ima vsak tip zaslona lasten način za prikaz barv. Tudi tiskalniki imajo lasten razpon barv, ki jih lahko natisnejo, ki pa se razlikuje glede na tip tiskalnika, črnilo in papir. Ta obseg barv se imenuje barvni prostor. Barvni prostor opisuje vse barve, ki jih lahko slikovna naprava obdela.

    Najbolj razširjen barvni prostor je sRGB. Opisuje povprečni barvni prostor, ki ga lahko prikaže standardni zaslon. Večina digitalnih fotoaparatov lahko zajame sliko v barvnem prostoru sRGB in večina tiskalnikov lahko sliko ustrezno natisne v sRGB. Vendar obstajajo tudi večji barvni prostori, kot so ProPhoto RGB, Adobe RGB 1998, Wide Gamut RGB.

    Ti barvni prostori se uporabljajo, ko obstaja potreba po največji kakovosti. Kljub temu pa je v večini primerov sRGB prava izbira.

    Slika 1: Primerjava med barvnim prostorom sRGB (notranji, obarvan) in Adobe RGB (zunanji, žičnat)

    Profili so lahko vdelani v slike, kar je potrebno za barvno komunikacijo med slikovnimi aplikacijami. Brez vdelanega profila aplikacija ne ve, katere dejanske barve vsebuje datoteka, saj gole številke RGB niso povezane z vrednostmi Lab.

    Sonyevi fotoaparati serije Alfa so primerni za fotografiranje v načinu sRGB ali Adobe RGB. Če ste izbrali način Adobe RGB, je to prikazano na zaslonu fotoaparata. Poleg tega pa lahko slike, ki so bile posnete v načinu Adobe RGB, prepoznate tudi po podčrtaju (_) na začetku imena (primer: image1234.jpg -> sRGB; _image1234.jpg -> AdobeRGB), če pa kljub temu niste prepričani kateri barvni prostor ste izbrali za fotogragiranje, lahko pogledate v informacijah EXIF.

    Upravljanje barv s programsko opremo Sony Image Data Converter SR (IDC SR)

    Za delovni postopek barvnega upravljanja morate nastaviti le nekaj nastavitev. V meniju izberite Settings [Nastavitve] in in odprite zavihek Color management [Upravljanje barv]. V zgornjem delu lahko izberete delovni barvni prostor: če izberete sRGB, Adobe RGB ali Wide Gamut RGB, bo IDC SR vedno objavil slike v izbranem barvnem prostoru. Če izberete Camera settings [Nastavitve fotoaparata], bo IDC SR uporabil barvni prostor, ki je izbran v fotoaparatu. To je lahko barvni prostor sRGB ali Adobe RGB.

    Pod možnostmi nastavljanja delovnega področja lahko nastavite barvne nastavitve za vaš zaslon. Izbira bo močno vplivala na izgled slik v IDC SR, zato bodite pri izboru pozorni in občasno preverite ali so izbrane prave nastavitve. Če na vašem sistemu nimate nameščenega določenega profila zaslona, izberite sRGB.

    Če je bil vašemu zaslonu priložen standarden profil zaslona, namestite ta profil v operacijski istem in nato izberite možnost Other monitor profile [Drugi profil zaslona].

    Za zelo profesionalne obseg dela morate kalibrirati zaslon (in tiskalnik). Izberete lahko tudi individualne profile zaslonov, ki so bili ustvarjeni z drugimi možnostmi upravljanja barv.

    Če je bila kalibracija ustrezno zaključena in je v meniju izbran tako nastal profil, je lahko dosežena zelo zanesljiva kakovost barvnega prikaza v Data Converter.

    Pravilen prikaz barv s pomočjo različnih programskih oprem za fotografije in njihovo obdelavo

    Če uporabljate tudi dodatno programsko opremo za fotografije in njihovo obdelavo drugih proizvajalcev, se prepričajte, da se vaše nastavitve upravljanja barv v drugi programski opremi za fotografije in njihovo obdelavo ujemajo z nastavitvami v Image Data Converter, saj boste le tako zagotovili pravilen prikaz barv!