Barve imajo na mojih krajinskih fotografijah pomembno vlogo. Gledalcu želim pokazati, kako neverjetne so lahko svetloba in barve, ne glede na to, ali je na sliki upodobljena razsežnost krajine ali nekaj bolj prefinjenega.
Načrtovanje lokacije
Vse se začne z načrtovanjem. Veliko časa porabim za iskanje lokacij, kjer snemam krajinske fotografije, kar še posebej velja za mojo domovino, Nizozemsko. Na lokacijo lahko naletim kjer koli in kadarkoli, zato sem vedno pripravljen, tudi tam, kjer sem bil že neštetokrat.
Daleč stran je veliko različnih možnosti za raziskovanje. Skoraj vsa mesta lahko najdem v storitvi Instagram ali Google Images, kjer dobim osnovne informacije o tem, kakšno je območje in kakšna svetloba je tam na voljo. Kadar želim raziskati območja, ki so dlje od ustaljenih poti, si pomagam s storitvijo Google Earth. Ure in ure lahko brskam po pokrajini ter iščem morebitna zanimiva mesta. Ko pridem na to mesto, morebitne zanimive točke pogosto poiščem z dronom, namesto da bi tratil čas in energijo za njihovo iskanje.
Če želim ujeti pravo barvo, moram vedeti, kakšna bo svetloba. Vedeti moram, kje in kdaj se bo dvignilo sonce ali luna ter kje se bosta spustila. Pri tem si največkrat pomagam z aplikacijo PhotoPills, s katero si ogledam premikanje sonca ali lune in kako bosta vplivala na seznam možnosti na izbrani lokaciji.
Vedno spremljam tudi vremensko napoved, ki izjemno močno vpliva na barve na posnetku. Če gre vse po načrtih in mi je vreme naklonjeno, lahko popolno svetlobo ujamem tik pred sončnim vzhodom ali takoj, ko sonce zaide. Ob tem času se lahko nebo obarva rdeče, rožnato ali škrlatno in te izrazite barve so mi zelo všeč. Snemam tudi ponoči, saj se na nočnem nebu skriva veliko barv, ki jih je mogoče posneti z dolgim časom osvetlitve, še posebej tam, kjer ni svetlobnega onesnaževanja.
Gledano v celoti, pa me najbolj zanimajo komplementarne barve. Ena mojih najljubših kombinacij vključuje modro in oranžno – modro morje z oranžno obarvanim nebom na primer. Zanimive pa so lahko tudi majhne stvari v ospredju, ki se ujemajo z barvo neba, na primer droben cvet ali majhna skala. Poskusite jih najti in umestiti v svojo kompozicijo.
Med drugim lahko majhne, barvite objekte postavite v ospredje tudi z uporabo izjemno širokokotnih objektivov. Objektiv 12–24 mm f/4 G pogosto uporabljam pri 12 mm. Če se s to goriščno razdaljo približate tlom, nenadoma vidite vse linije in podrobnosti, ki so lahko v ospredju posnetka. Pri 12 mm je ospredje tako veliko, da se zdi, kot da vas bo posrkalo v sliko.
Vedno uporabljam tudi Sonyjev objektiv FE 100–400 mm f/4,5–5,6 OSS G Master. Je eden od najostrejših objektivov z zoomom, ki sem ga doslej uporabljala, in postala sem odvisna od njega. Ko snemate pokrajino z goriščno razdaljo 400 mm, morate biti zelo ustvarjalni – pogled morate usmeriti zelo daleč in preveriti, kako bodo različni elementi krajine delovali skupaj. Snemanje pri teh ekstremnih goriščnih razdaljah vas prisili, da ste ustvarjalni, zato so posnetki bolj enkratni kot pri enostavni standardni goriščni razdalji.
Svoje objektive sem uporabljala s Sonyjevim α7R II, vendar sem prešla na Sonyjev α7R III. Z ločljivostjo 42,4 milijona slikovnih pik dobim vse potrebne podrobnosti, z dinamičnim razponom pa se dokopljem do vseh malenkosti, ki se skrivajo v senci. Poleg fotoaparata, objektivov in stojala imam pri sebi tudi nekaj filtrov, čeprav redko uporabljam stopnjevane filtre ND, namesto tega raje osvetlim svetle dele. S fotoaparatom α7R III zagotovo posnamem dovolj podrobnosti, ki so v senci, ki jih nato poudarim pri urejanju slik.
Urejanje
Slike v fazi urejanja rada obdelam, saj želim iz prizora potegniti kar največ, pri čemer pa ga nikoli ne ponaredim tako, da spremenim nebo – s svojimi tehnikami obdelave predstavim vsebino prizora na najboljši možni način. To naredim tako, da s programom Adobe Lightroom katalogiziram svoje slike, nato pa jih na svoj način obdelam z aplikacijo Adobe Photoshop, pri čemer prilagodim barve in kontrast ter osvetlim in zatemnim območja slike.
Ljudje pogosto pripomnijo, da so fotografije preveč obdelane ali da je slika morda celo videti ponarejena, še posebej ob pogledu na sončne vzhode in zahode. Vendar pa je naravna svetloba lahko neverjetna in včasih sem na delih slike celo morala zmanjšati raven nasičenosti. Prav zato svetujem, da se fotograf v naravo odpravi zgodaj zjutraj in se sam prepriča, kaj vse mu ponuja.
Nekaj zadnjih namigov:
"Obseden sem s tem, da moram narediti popoln posnetek."
