Moja motivacija za športno fotografijo izhaja iz različnih zgodb, ki lahko obkrožajo posamezen dogodek. Čeprav je seveda ključnega pomena, ne gre le za to, kaj se dogaja na igrišču; obstaja veliko zgodb, ki jih je treba povedati.

Kako pripovedujem te zgodbe skozi fotografijo? Tukaj je le nekaj vpogledov.

Začetek

Ne glede na to, kateri šport želite fotografirati, morate za uspešno fotografijo razumeti ta šport in potek igre. Sposobni morate biti predvidevati potek igre in pripravljeni, da ob ponujeni priložnosti posnamete odlično fotografijo, saj boste imeli eno priložnost, da ujamete gol ali zadetek.

Pri tako hitrih športih, kot je ragbi, nimate časa razmišljati, kako spremeniti nastavitve fotoaparata ali se odločati, s katerim objektivom boste fotografirali – to mora potekati skoraj naravno instinktivno, kar pa izhaja iz razumevanja igre, vaše opreme in izkušenj. Če šele začenjate, je najbolje, da začnete pri osnovah. Poiščite šport, ki ga obožujete, nato pa spoznajte svojo opremo, tako da veliko vadite.

Fotografiranje odličnih slik

Med igro vedno iščem posamezne trenutke, ki resnično pripovedujejo zgodbo in naredijo dovolj dobre slike za objavo v novicah. Med fotografiranjem ragbija na primer iščem akrobatske poskuse, čustvene izraze, napadalce v ključnih akcijah – vse tovrstne fotografije so odlične za objavo na družabnih omrežjih in v nacionalnem časopisu.

Uspešnost fotografiranja teh izjemnih slik je delno pogojena tudi s tem, kje stojite. To je v veliki meri odvisno od omejitev stadiona, pa tudi od tega, ali me še posebej zanima le en klub ali en igralec. Če je na primer na igrišču igralec, ki tekmuje na njegovi 100. tekmi ali bo mogoče dosegel še en mejnik med igro, se še posebej posvetim mestu in kotu, s katerega bom fotografiral, zato da imam najboljšo možnost za izjemno fotografijo.

Uporaba pravega kompleta

Uporabljam fotoaparata α9 in α7R III. Fotoaparat α9 je del moje opreme, s katerim ‘ujamem vse’, in največkrat ga uporabljam z objektivom serije G Master FE 400 f/2,8 in G Master FE 70–200 f/2,8, ki ujameta hitre prizore.

Fotoaparat α7R III uporabljam za širokokotne fotografije z objektivom serije G Master FE 16–35 f/2,8 ali G Master FE 24–70 mm f/2,8, odvisno od stadiona, na katerem delam, in vrste fotografije, ki jo želim posneti. Včasih uporabim tudi α7R III za fotografiranje na daljavo, namestim pa ga za gol ali linijo zadetka, da ujamem ključne prizore.

S temi objektivi lahko pokrivam vso dogajanje ne glede na to, kje stojim.

Uporaba pravih nastavitev

Vedno fotografiram z ročno osvetlitvijo. Osvetlitev nastavim glede na travo na sredini igrišča pred začetkom tekme in nato zaklenem to nastavitev, kar pomeni, da so vse moje slike dosledno osvetljene med igro.

Pri fotografiranju tako hitrega športa je način doslednega samodejnega ostrenja resnično uporaben, saj mi pomaga ustvariti kristalno jasne slike, ki jih potrebujem. Uporabljam tudi ostrenje z gumbom na hrbtni strani, pri čemer ni mogoče ostriti na gumbu sprožila zaklopa, kar pomeni, da gumb sprožila zaklopa sproži le zaklop, gumb na hrbtni strani, ki običajno aktivira AE-L, pa aktivira samodejno ostrenje fotoaparata. To pomeni, da ob pritisku sprožila ne pride do zakasnitve sproženja zaklopa.

Ko se osredotočite na prizor, fotografirajte s hitrostjo 20 sličic na sekundo. Menim, da imam tako veliko več možnosti, da ujamem odličen posnetek ob najboljšem času. Najpomembneje je, da na posnetek ujamem žogo – če mi ne uspe, trenutka ni mogoče ponoviti. Če tega nimam, so vsa moja prizadevanja zaman.