Imel sem veliko srečo, da sem se lahko učil fotografirati med odraščanjem na pariških ulicah. Velika mesta so fantastična za ulično fotografijo, saj se ob najrazličnejših stavbah in na raznolikih mestih vedno kaj dogaja. To pa je priložnost, da preizkusim različne stvari in se hitro naučim svoje obrti.

Zadnjih nekaj let ne snemam samo v Parizu, obiskujem mesta po svetu, sprva s Sonyjevim fotoaparatom α6000, zdaj pa s fotoaparatom α7R III.

Mesto je igrišče

Mesta so kot labirint. Vsak dan prinaša nove priložnosti in izzive pri iskanju lokacij in zajemanju prizorov, ki še niso bili posneti. Moj prvi nasvet je torej, da se prepustite mestu in se sprehajate. Odpravite se na sprehod v svojem mestu in poskusite nanj pogledat z druge perspektive.

Ko menim, da sem našel prizor za fotografiranje, se rad ustavim in si vzamem sekundo ali dve za opazovanje, preden posnamem sliko. Iščem nekaj čarobnega, to je lahko posebna svetloba ali pa preprosto nekaj, kar odraža razpoloženje in vzdušje mesta v nekem trenutku. Ključno pa je, kljub vsemu, da se pred snemanjem za trenutek ustavim in si okolico ogledam.

Ne snemajte očitnega

Zame je najpomembnejše, da poskusim poustvariti vzdušje, energijo, DNK mesta. Fotografijo, ki je razglednica mesta, kot je New York, je enostavno posneti. S tem lahko dobim dobro sliko, ampak takšno sliko smo vsi videli že neštetokrat prej. Namesto tega poiščite zanimive kompozicije ali barve in poskusite narediti izvirno fotografijo, vsaki sliki dodajte nekaj svojega.

Okolje se lahko naučite raziskovati in poiskati nekaj drugačnega tudi tako, da posnamete posnetek, ki se vam ponuja, nato pa se samo premikate naokrog. Poskusite snemati bliže tlom, višje ali pa se ozrite na nasprotno stran. Poiščite nekaj drugega, kar boste posneli. Sčasoma se boste začeli samodejno ozirati okoli in iskati kompozicije, ki so drugačne od tistih običajnih turističnih posnetkov.

Izbira časa je vse

Tako kot v vseh drugih zvrsteh fotografije je tudi za to svetloba izjemno pomembna. Veliko posnetkov naredim ob sončnem vzhodu in zahodu. Rad zelo zgodaj vstanem, recimo ob 5 ali ob 6, in posnamem prvo svetlobo na ulici. Rad snemam ob tem času, saj je svetloba čarobna, na ulicah pa ni skoraj nikogar.

Vzdušje in čarobnost trenutka rad poudarim tako, da snemam neposredno proti soncu. Rad se poigravam s svetlobo in kako ta ustvarja zrcaljenje, odsev in zvezdnat učinek. Nekaterim to ni všeč in se temu poskušajo izogniti, mene pa to prav zares navdihuje.

Za iskanje najboljše svetlobe uporabim aplikacije, ki lahko sledijo položaju sonca na nebu ob različnih urah, nato pa poskušam biti na pravem mestu ob pravem času, da ujamem svetlobo. Ne vem sicer natančno, kakšna bo slika, ki jo bom posnel, ampak vem, da bo svetloba padla na stavbo ali ulico pod določenim kotom, moja naloga pa je, da kar najbolj izkoristim njen učinek.

Posvetite se urejanju

Za urejanje porabim skoraj toliko časa kot za fotografiranje zunaj – po celem dnevu snemanja imam dovolj slik za cel dan urejanja.

Pri urejanju se posvetim ravni kontrasta, da dobim močne črne in bele odtenke, nato pa se začnem ukvarjati z barvami ter oblikami. Na svojih slikah imam zelo rad oranžne barve, zato se igram s slikami, dokler jih ne poudarim, čeprav je najpomembnejše prepoznati barve, ki jih želim poudariti, in pa poiskati zadovoljivo ravnovesje različnih kontrastov.

Pripravite si projekt

Rad se na primer lotim projekta in poskusim ustvariti niz slik, ki se lepo povezujejo. Nedavno sem se odpravil v Singapur in si zastavil arhitekturni projekt. Spremenil sem svoj način dela in na svojem fotoaparatu α7R III uporabil objektiv G FE 12–24 mm f/4. Posneti sem želel črnobele abstraktne in minimalistične slike. Iskal sem zelo minimalistične kompozicije s številnimi linearnimi elementi.

Z vključenostjo v projekt se je lažje osredotočiti in spodbuditi k premikanju meja ter preizkušanju novosti, zaradi česar fotograf napreduje.