Fotograf na poroki se mora v prvi vrsti zavedati, da pripoveduje zgodbo. Sam se nenehno oziram okoli in iščem podobe, ki mi bodo pomagale ustvariti zgodbo tistega dne, in z vsako novo sliko, ki jo posnamem, se poglobim v pripoved ter jo razvijam. Majhne podrobnosti in delčki trenutkov so tisti, zaradi katerih zgodba kot celota postane razgibana. Pri snemanju teh trenutkov in slik sem odvisen od dobre organizacije, medsebojnega zaupanja ter odličnega fotoaparata.

Vse je odvisno od zaupanja

Kot dokumentarni fotograf moram ostati neopažen, zliti se moram z okoljem in se premikati počasi, da ne vzbujam pozornosti.

To mi uspe s tihim zaklopom Sonyjevega fotoaparata α7R III. Formula fotografiranja osebnih čustev je enaka, ne glede na to, ali snemate dokumentarne slike javnega dogodka ali poroko. Z nevesto in ženinom poskušam preživeti kar največ časa, da bi ju spoznal, izvedel kaj o njiju, odkril, kaj imata rada ter poskrbel, da ničesar ne spregledam. Želim si, da bi nevesta in ženin, njuni družini ter prijatelji čutili, da so dobro upodobljeni na mojih slikah in da slike odražajo njihove resnične občutke. Da bi se temu lahko kar najbolj približal, moram z njimi ustvariti zaupanja vreden odnos.

Načrtovanje in priprava

Navkljub svoji nalogi, da beležim dogodek in se odzivam na dogajanje okoli sebe, pa brez načrtovanja ne gre. Poznati moram dnevni razpored, spoznati družinske člane in seveda moram upoštevati obred ter biti spoštljiv do ljudi, ki me obkrožajo. Vse, kar je mogoče, načrtujem vnaprej, da se pozneje lahko neopazno zlijem z okoljem in nisem v napoto prazničnemu dogajanju.

Kljub vsemu skrbnemu načrtovanju pa se vedno zgodi nekaj nepričakovanega in bolje kot sem pripravljen, boljše se lahko odzovem na nenačrtovana presenečenja.

Nova perspektiva

Vsaka nova poroka in prizorišče prinašata nove priložnosti, ko se odprejo nove perspektive. Pogosto se na primer pogovorim z DJ-jem, da izvem, katero pesem sta izbrala za prvi ples, če je morda za konec plesa pripravljeno kaj posebnega, na primer eksplozija konfetov ali kaj podobnega. Ko imam to informacijo, lahko začnem razmišljati o osvetlitvi prostora in od kod bom ta trenutek najbolje lahko posnel.

Spet drugič lahko ob bežnem pogledu na nek predmet dobim novo zamisel. Na poroki pred kratkim sem ob pogledu čez balkon na ulici zagledal neko poslikavo in pomislil, da bi to lahko bila čudovita fotografija z nevesto. Nastavil sem majhen Sonyjev RX0 in s pomočjo pametnega telefona z možnostjo daljinskega upravljanja fotografiranja, ki jo ponuja Sonyjeva aplikacija Imaging Edge, posnel to sliko, pri čemer sem ostal na mestu, pripravljen na snemanje bolj običajnih slik ob prihodu poročnega para. Vedno iščem zanimive drugačne poglede, s katerim obogatim zgodbo.

Spoznajte svojo opremo

Nujno je znati uporabljati fotoaparat tako, da lahko vsako situacijo posnamete na najboljši možni način. Trenutno uporabljam dva Sonyjeva fotoaparata α 7R III. Poroka je dogodek, na katerem fotograf dela dolgo in ko postanem utrujen, postane lahek izdelek izjemno pomemben.

Ena od funkcij, ki so mi všeč pri fotoaparatu α7R III, je elektronsko iskalo. Z njim se je moj način osvetlitve slik spremenil, saj zdaj skoraj vedno uporabljam ročno osvetlitev. Ker skozi iskalo lahko vidim rezultat, mi je enostavneje ročno prilagoditi osvetlitev, kakor želim. Ne glede na to, kako zahtevna je osvetlitev, se lahko hitro prilagodim. S fotoaparatom α7R III nisem nikoli imel nobenih težav s snemanjem pri šibki svetlobi.

Posvetite se pomembnim stvarem

Oči so najpomembnejši element na vseh slikah, kjer so ljudje. Z mislijo na to po navadi delam v načinu neprekinjenega samodejnega ostrenja v kombinaciji z načinom samodejnega ostrenja oči. Tako se lahko prepričam, da so oči natančno izostrene na vsaki sliki.

Na fotoaparatih imam nameščena objektiva Zeiss Batis 25 mm f/2 in Sonyjev FE 55 mm f/1,8 ZA, v torbi pa imam Sonyjev FE 12–24 mm f/4 G. S 25- in 55-milimetrskima objektivoma imam dobro standardno vidno polje, ampak širokokotni 12–24-milimetrski objektiv je neverjeten. Je zelo lahek in z njim se subjektu lahko močno približam. Pogosto se zgodi, da moram snemati od blizu in s širokim kotom, saj preprosto ni na voljo dovolj prostora, da bi stopil korak nazaj ali pa želim zapolniti kader z neko majhno podrobnostjo, ki naredi posnetek zanimivejši.

Naj si še tako prizadevam, da bi v kader fotoaparata zajel popolno sliko za posnetek, pa to ni vedno mogoče. Zgodi se, da ni dovolj časa, da bi se kar se le da približal ali pa moram biti dlje stran, da ne zmotim trenutka. S Sonyjevim α7R III in njegovim senzorjem polnega formata z 42,4 milijona slikovnih pik pa teh skrbi ni več, saj z ločljivostjo ter s podrobnostmi, ki jih ponuja, lahko obrezujem brez skrbi.

Nikoli se ne nehajte učiti

Predvsem je pomembno, da se nikoli ne nehamo učiti in da vadimo svoje umetnostne veščine. Fotografija mora biti strast, neutrudni poskusi, kako povedati zgodbo s svojega zornega kota. Ključ do uspeha se skriva v nenehnem iskanju – iskanju prave tehnike, iskanju avtorjev, postavljanju lastnih ciljev in lastnih omejitev ter reševanje težav ob skopem dostopu do virov. V fotografiji se učenje nikoli ne neha, saj se perspektiva spreminja iz trenutka v trenutek in ta pogled postaja vse osebnejši ter modrejši.