Ujeti trenutek

V športu je med zmago in porazom le delček trenutka. Zmaga je odvisna od delca sekunde in zmagovalci so od poražencev svetovnih prvenstev boljši zaradi drobnih podrobnosti. Enako je v športni fotografiji. Najpomembnejši je trenutek, ki pa ga lahko dobite le s kombinacijo pravega znanja in ustrezne opreme.

Danas Macijauskas to odlično potrjuje s svojimi nedavnimi posnetki vodnih športov, ki jih je ustvaril na kajtarskem dogodku Red Bull’s King of The Air v Cape Townu v Južni Afriki s fotoaparatom α7 III.

Za Danasa je najpomembneje, da fotografira temo, ki jo ima rad.

Preden se je Danas začel sam ukvarjati s športom, ni vedel, da je poglobljeno poznavanje športa nujno za najboljše športne posnetke. “Na svojem prvem dogodku,” pravi, “sem fantom pokazal fotografije, nad katerimi sem bil sam noro navdušen, oni pa so upali, da jim še nisem pokazal vsega. Zavedel sem se, da morajo fotografije povedati nekaj o športu, čeprav sam kot fotograf mislim, da so popolne.”

Kako torej narediti dober posnetek kajtarja? Danas pravi, da je treba v eni sličici združiti najpomembnejše elemente, ki ustvarijo pomenljiv trenutek.

“Povezati je treba nekaj stvari,” pojasni, “ozadje, položaj športnika, svetlobo, časovni okvir … položaj športnika mora biti tako popoln, da gledalec ob pogledu nanj osupne.” Slike iz Cape Towna odlično ponazarjajo Danasove trditve. So ključne komponente, ki povzemajo odločilni trenutek.

Po Danasovem mnenju zaradi različnih elementov slike slog nima toliko opraviti z običajno športno fotografijo, kot bi si mislili.

“Fotografiranje klasičnega kajtanja,” razloži, “je bolj podobno krajinski fotografiji. Gre za prilagajanje obsega, saj želim ujeti padalo, kajtarja in pokrajino kot celoto in šele takrat se zavem, kako neverjetno visoko se dvignejo. Prav zaradi tega mora biti posnetek širok, ne pa omejen na kajtarja, kot se lahko dogaja pri drugih športih.”

Za tako raznoliko kadriranje uporablja različne objektive, kot sta Sonyjeva FE 70–300 mm f/4,5–5,6 G OSS in 24–105 mm f/4 G OSS pa tudi FE 135 mm f/1,8 GM za portretiranje na plaži.

S tem se pojavi vprašanje tehnike. Kako združiti poznavanje krajinske kompozicije s potrebo po sledenju in ostrenju objektov, ki se hitro ter nepredvidljivo premikajo? “V bistvu,” se nasmehne Danas, “je to precej težko, ampak prav zato uporabljam sistem samodejnega ostrenja fotoaparatov serije Alpha. Deskar je seveda v okvirju razmeroma majhen in zanese ga lahko kamor koli, jaz pa še zdaleč ne morem predvidevati, kje ga bo dvignilo v zrak.”

S fotoaparatom α7 III uporablja zaslon na dotik in načine sledenja objektu na širokem območju skupaj z neprekinjenim samodejnim ostrenjem.

“Preprosto se dotaknem subjekta in mu samodejno sledim s funkcijo samodejnega ostrenja, s katero tudi ohranim izostritev,” razloži, “celo, ko postane zelo majhen. V nasprotju s fotoaparati DSLR območje samodejnega ostrenja sega od roba do roba okvira, zato je možnost, da ga izgubim, veliko manjša.”

Deskarji so hitri, zato se včasih odloči za najvišjo možno hitrost zaklopa, kjer pa se samodejno upravljanje občutljivosti v fotoaparatu α7 III zares izkaže. “Funkcija za samodejno nastavitev občutljivosti ISO je zelo priročna,” pove, “zato se brez skrbi zanesem nanjo, kar mi pomaga, da se nemudoma odzovem na ključne trenutke. Popolnoma ji zaupam, zato nastavim vrednost hitrosti zaklopa na 1/1000 s ali več.”

Pomembna je tudi trpežna sestava fotoaparata α7 III in Danas meni, da izpolnjuje zahteve standarda, v skladu s katerim se lahko zoperstavi vsem izzivom, v nasprotju z opremo, ki jo je doslej uporabljal.

“Včasih sem imel težave,” pove. “Ko sem na primer nekoč več tednov snemal na Šrilanki, so mi povedali, naj fotoaparata raje ne zmočim. Zaradi tamkajšnje vlažnosti je bilo namreč vse v njegovi notranjosti mokro in deli so začeli rjaveti. Moja oprema Alpha pa je neverjetno dobro zaščitena pred vremenskimi vplivi in kos vsem razmeram, tudi morskemu zraku na peščeni plaži ter vetru, ki piha s hitrostjo 40 vozlov. V pomembnem trenutku me tako nikoli ne pusti na cedilu.”