Športni šampion

 Bob Martin

Bob Martin je športni fotograf, ki je za svoje delo prejel več nagrad. Specializiral se je za snemanje športnih prizorov in dogodkov za naročnike na področju oglaševanja, v podjetjih in za razna uredništva.

Bob Martin

V svoji tridesetletni karieri je Bob fotografiral vsak večji športni dogodek – od zadnjih petnajstih poletnih in zimskih olimpijskih iger do pola s sloni in konjskih dirk na ledu. Teniški turnir v Wimbledonu fotografira od leta 1982, njegovo delo pa ga je vodilo v najbolj oddaljene kotičke sveta. Njegove fotografije so objavljene v številnih publikacijah, med katerimi so Sports Illustrated, Time, Newsweek, Life Magazine, Stern, Paris Match, Bunte, L’Équipe, The Sunday Times in New York Times, če jih omenimo le nekaj.

Za svoja dela je prejel več kot 60 državnih in mednarodnih priznanj, poleg tega je trikratni prejemnik zmagovalne nagrade natečaja British Sports Photographer of the Year. Leta 2015 je izdal nagrajeno knjigo "1/1000th: The Sports Photography of Bob Martin" (1/1000: športna fotografija Boba Martina), kjer je predstavljena osupljiva retrospektiva skoraj vseh večjih športnih dogodkov v tridesetih letih.

Pred kratkim smo se z Bobom pogovarjali o fotografiji in o tem, zakaj je DSLR zamenjal s Sonyjevimi brezzrcalnimi fotoaparati.

Bob-Martin-sony-alpha-9-tenis-posnetek-od-blizu-stopal-teniškega-igralca-ko-se-odlepijo-od-tal-sredinski-posnetek
© Bob Martin | Sony α9 + FE 400 mm f/2,8 GM OSS | 1/2500 s @ f/5,0 ISO 640

Kaj vas je navdihnilo, da ste se posvetili športni fotografiji tudi poklicno?

Vedno sem bil športni navdušenec, čeprav se nisem nadejal, da bom športni fotograf. Sanjal sem o tem, da bi postal navaden fotograf in v šoli me je misel na temnico popolnoma obsedla. Kot študent sem nenehno fotografiral in nato sčasoma začel delati kot fotografski novinar. Rad sem potoval in ko sem čez nekaj dni v časopisu zagledal svoje slike, sem bil navdušen. Začel sem dobivati občasna delovna povabila od športnih fotografskih agencij in tako se je začelo.

Bob-Martin-sony-alpha-9-gimnastičarka-krožno-suka-trak

© Bob Martin | Sony α9 + FE 100–400 mm f/4,5–5,6 GM OSS | 1/1000 s @ f/5,6 ISO 3200

Kako poskrbite, da je vaša fotografija vedno aktualna in privlačna?

Moj dober prijatelj iz ZDA, Walter Iooss, ki je verjetno med najbolj znanimi športnimi fotografi, mi je nekoč, pred davnimi leti dejal: "Vedno znova se moraš na novo odkrivati ali pa boš postal dinozaver." Te besede sem si vtisnil v spomin, ker je to res, tudi v današnjem času. Za nekoga, ki obožuje natisnjene slike, je to grozno reči, ampak časopisi in revije umirajo in fotografi, ki še vedno verjamejo v te ideale, ki niso naredili koraka naprej, so dinozavri. Ne želim se odpovedati svoji fotografiji, želim jo ohraniti, kolikor dolgo bo le mogoče, in dela bodo vedno aktualna le, če bom originalen in ustvarjalen. Iz tega razloga zdaj veliko sodelujem s športnimi upravljavskimi organi in zvezami. Ti so tisti, ki še želijo vlagati v kakovostno fotografijo, jaz pa jim poskušam ponuditi nekaj drugačnega od milijonov slik, ki jih nikjer ne manjka.

Bob-Martin-sony-alpha-9-golfist-udari-žogico-da-zleti-iz-bunkerja
© Bob Martin | Sony α9 + FE 400 mm f/2,8 GM OSS | 1/5000 s @ f/2,8 ISO 100

Ali zaradi svojega sodelovanja s športnimi upravljavskimi organi in zvezami nimate več toliko priložnosti za fotografiranje, kot bi si želeli?

Fotografiram manj kot včasih, kar je postalo še posebej očitno z leti, čeprav še vedno veliko fotografiram na velikih dogodkih, kot so olimpijske igre ali Wimbledon. Nisem se umaknil z manjših dogodkov, ampak namesto, da bi bil v središču dogajanja, skrbim za dogajanje, tako rekoč, tako denimo organiziram skupine fotografov. Če sem iskren, je moj čas, ko sem si na deževno sobotno popoldne želel sedeti za golom, minil.

Delali ste tudi kot svetovalec Mednarodnega olimpijskega komiteja. Kaj je to pomenilo za vas?

Delo je lahko preprosto, kar pomeni, da predlagam najboljše prakse za organizacijo fotografov, ali pa malce bolj zapleteno, ko moram svetovati glede velikosti in postavitve logotipov, da bodo kar najbolj vidni na končnih slikah. Na olimpijskih igrah v Riu sem pomagal izbrati barve za različna športna prizorišča. Tako so na primer za plavanje prvotno želeli uporabiti zeleno barvno shemo, dokler jim nisem pojasnil, da njen odsev v modri vodi ne bi bil ravno dober. 

Bob-Martin-sony-alpha-9-silhueta-smučarja-na-snegu-preskuša-hitri-slalom

© Bob Martin | Sony α9 + FE 400 mm f/2,8 GM OSS | 1/5000 s @ f/5,6 ISO 320

Menite, da se je zaradi tehnologije fotoaparata spremenil vaš pristop k športni fotografiji?

Ni dvoma. Ko se je samodejno ostrenje prvič pojavilo, so ljudje opozarjali, da to pomeni smrt za fotografijo, saj lahko vsakdo posname ostro sliko. Zame je bilo to nekaj odličnega, saj sem slabo videl. Današnji fotoaparati so tako dobri, da je športna fotografija zaradi njih le še boljša. Namesto da bi se ukvarjal z ostrenjem posnetka, se zdaj lahko bolj posvetim kompoziciji, ozadju in osvetlitvi. Ne glede na to, da lahko veliko tega prepustiš sodobnim fotoaparatom, pa je treba poznati osnovna načela fotografije in razumeti, kdaj neka funkcija pride prav. Na opremo, ki jo uporabljam, sploh nisem čustveno navezan – če mi fotoaparat ustreza kot orodje, sem z njim zadovoljen.

Bob-Martin-sony-alpha-9-jahači-se-približujejo-ciljni-črti

© Bob Martin | Sony α9 + FE 400 mm f/2,8 GM OSS + 2x pretvornik | 1/1600 s @ f/8,0 ISO 800

Kaj vas je prepričalo, da ste začeli razmišljati o uporabi Sonyjevih fotoaparatov Alpha pri svojem delu?

Če sem iskren, me je na začetku pritegnilo tiho fotografiranje. Ta funkcija me je navdušila, saj to pomeni, da lahko fotografiram v razmerah, kjer to prej ni bilo mogoče, na primer pri golfu, ko se tekma prevesi v zaključno končnico pri 18. luknji in je potrebna tišina. Najprej sem preizkusil α7R II, s katerim sem posnel fotografije, ki jih prej nisem mogel. Priznam, da nisem verjel v uspeh elektronskega iskala EVF, saj sem bil vajen uporabljati iskalo DSLR, zdaj pa ne morem brez njega. V moje delo je vnesel ogromno sprememb, saj si zdaj lahko ogledam osvetlitev, preden sploh pritisnem sprožilo zaklopa. S fotoaparatom α9 zdaj posnamem veliko večino svojih fotografij, saj popolnoma ustreza mojemu slogu dela. Kot sem že omenil, so fotoaparati zame orodje in zdaj je tako, da je α9 tisto orodje, ki zadovoljuje moje potrebe.

TEST
ILCE-9

Brezzrcalni fotoaparat polnega formata α9 s skladnim CMOS-senzorjem

SEL100400GM

Super teleobjektiv z zoomom FE 100–400 mm G Master

SEL400F28GM

FE 400 mm F2,8 GM OSS

SEL20TC


Objektiv z 2-kratnim telekonverterjem

Oglejte si več o fotografiji Boba Martina