Prve pustolovščine – raziskovanje Grenlandije s fotoaparatom α7R IV

Čeprav avgusta na Grenlandiji ni tako mrzlo kot pozimi, pa so temperature na odprtem morju še vedno precej nizke. Krajinskega fotografa Alberta Drosa je v takšne razmere privabil čar svetlobe. Dnevna svetloba tam traja skoraj 24 ur, sonce je na robu obzorja več ur in se koplje v osupljivih oranžnih, škrlatnih ter modrih barvah neba.

Albert je na domačem Nizozemskem že preizkusil predproizvodno različico Sonyjevega fotoaparata α7R IV, zato je imel na potovanju po Grenladiji še eno priložnost, da se prepriča o tem, kaj v resnici ponuja Sonyjev α7R IV z 61 milijoni slikovnih pik.

Albert je preživel dva tedna na isti jadrnici, kjer je spal in snemal, sam se rad pošali, da je bila to “prava preizkušnja”. Albert je bil vsak večer na palubi, kjer je ure in ure samo snemal. “To je tako lepo,” razloži, “polnočno sonce ponuja toliko različnih barv in načinov snemanja. Zame je to kot igrišče, ki povsod ponuja neverjetne možnosti snemanja.”

Albert je za ozadje uporabil čudovito naravo, pred katero je na nekaterih slikah objekt kot osrednja točka, kot je na primer jahta z živordečimi jadri. “Slik z jadrnico je veliko,” pove. “Sam sem bil na eni jadrnici in prek voki-tokija kapitanu na drugi dajal navodila za usmeritev jadrnice na mesto, kjer sem lahko naredil odličen posnetek.”

Kljub skrbnemu načrtovanju pa je prepričan, da to ni v ničemer zmanjšalo ustvarjalnega navdiha pri snemanju. “Treba je počakati, da jadrnica doseže pravo mesto, obenem pa mora tudi luna na nebu biti na pravem mestu,” pojasni, “treba je načrtovati in za čudovit posnetek mora biti vse popolnoma usklajeno, to pa je zelo težko doseči.”

Večina krajinskih fotografov preživi večino časa na terra firma, kjer lahko stojalo postavijo na trdna tla in je vse trdno zakoličeno. Snemanje z jadrnice je nekaj povsem drugega, še posebej če snemate drugo jadrnico.

“Snemanje z jadrnice ni niti najmanj lahko,” se nasmehne Albert, “kompozicije se nenehno spreminjajo, zato je potreben fotoaparat, ki omogoča hitro ostrenje, saj jih v nasprotnem primeru kmalu zamudim.” Albert je bil z ekipo na jadrnici, medtem ko so snemali drugo jadrnico, kar pomeni, da se je slednja premikala, skupaj z ledeno goro in morjem.

“Ugotovil sem, da je v takšnih primerih najbolje uporabiti način zaporednega fotografiranja s fotoaparatom α7R IV s hitrostjo 10 sličic na sekundo,” pove, “in z neprekinjenim samodejnim ostrenjem. Če bi moral, bi lahko posnel kar 70 slik, nato pa pri urejanju izbral najboljšo. Tako nisem zamudil nobenega trenutka, še več, te trenutke sem lahko ujel s polno ločljivostjo z 61 milijoni slikovnih pik.”

Albert pri snemanju rad uporablja ekstremne objektive. Medtem ko bi fotograf običajnih krajin uporabil 24-milimetrski širokokotni objektiv, v skrajnosti morda 16-milimetrskega, se Albert raje kot ne odloči za snemanje pri 12 ali 400 mm – kar je povsem na drugem koncu spektra. Seveda je pri snemanju pokrajine z jadrnice s 400-milimetrskim objektivom naletel na povsem nove zaplete.

“Uporabil sem objektiv GM OSS FE 100–400 mm f/4–5,6,” pove, “to je oster objektiv, najostrejši, kar sem jih kdaj uporabljal. Ob uporabi s senzorjem z 61 milijoni slikovnih pik v fotoaparatu α7R IV lahko zajamem najbolj fine podrobnosti, tudi zaradi stabilizacije objektiva in fotoaparata. Na enem od posnetkov sem posnel luno pri 400 mm in za pravo osvetlitev sem uporabil hitrost zaklopa 1/50 ter dobil popolno izostritev.”

Zakaj se je torej Albert v svojih zadnjih projektih odločil za uporabo novega Sonyjevega fotoaparata α7R IV? “Rad snemam pokrajine, kjer je veliko podrobnosti, zato je zame višja ločljivost, ki jo ponuja Sonyjev α7R IV, nekaj najboljšega,” pove, “kakor tudi 15-stopenjski dinamični razpon. Povrh tega je ohišje fotoaparata malce predelano s preprostimi izboljšavami obstoječega fotoaparata α7, kot so boljši pokrovi zunanjih vrat. Te navidez malenkostne stvari lahko pomenijo veliko, ko snemam v zahtevnih razmerah, kakršne so v tem projektu.”