Raziskovanje izjemnih naravnih lepot

Med fotografiranjem življenja v divjini je Michael Schaake obiskal različne konce sveta in odkril najbolj neverjetna mesta in to je njegovo navdušenje nad krajinsko fotografijo še podžgalo.

“Ko sem se začel ljubiteljsko ukvarjati s fotografijo,” pove Michael, “sem v glavnem snemal življenje v divjini, ampak na potovanjih, še posebej po severni Evropi in skandinavskih državah, sem se vedno bolj začel posvečati krajinam, res pa je bilo vse odvisno od tega, kje sem bil. Letos načrtujem pot v Južno Afriko, Namibijo ali Bocvano in to seveda pomeni, da se bom s fotografijo posvetili življenju v divjini – vse je torej odvisno od tega, kam potujem.”

Ne glede na to, ali Michael fotografira življenje v divjini ali pa krajine, ga vedno ženejo iskanje nečesa novega in pustolovščine, ki temu sledijo. “Vedno iščem zapuščena mesta,” pravi. “Rad sem na mestih, kjer nič ne moti tišine in lahko prisluhnem vetru, če pa imam srečo, morda srečam tudi kakšno divjo žival – to me navdušuje.”

Michaelov način opazovanja narave se je spremenil prav zaradi trenutkov, kot je ta. “To je res nekaj posebnega,” pripoveduje, “danes vidim stvari, ki jih pred 10 leti nisem, in pogosto razmišljam, kako srečen sem zaradi trenutkov, ki jih lahko doživim. Ampak, ko človek preživi veliko časa na prostem s široko odprtimi očmi, ne gre le za srečo, temveč tudi za sposobnost opazovanja sveta okoli sebe.”

Drug element narave, ki ga Michael rad fotografira, so dramatične razmere, kakršne je odkril med potovanjem po severni Evropi. “Razburljivo je opazovati izjemno hitro menjavanje vremenskih razmer, zato se odpravim ven, ne glede na vreme, saj vedno naletim na nekaj posebnega. Tudi če sem neko mesto ob različnih dnevih obiskal že dvajsetkrat, sta svetloba in prizor nekega dne lahko povsem drugačna in takrat naredim fotografije, na katere sem najbolj ponosen.”

Michael s Sonyjevim fotoaparatom Sony α7R III ali α9 uporablja niz Sonyjevih objektivov, odvisno od tega, kaj fotografira.

Michael uporablja objektive, ki so najbolj praktični za potovanja in pohodništvo. “Ko sem na poti, sta zame najpomembnejša velikost in teža, zato najpogosteje uporabljam objektiv FE 24–105 mm f/4 G OSS,” pravi in doda, “ta objektiv je osupljiv celo v primerjavi z mojim α7R III z 42,4 milijona slikovnih pik.”

Ko se na svojih potovanjih odpravi na daljši pohod, Michael vzame s seboj še objektiv FE 70–300 mm f/4,5–5,6 G OSS, saj sta ta dva objektiva dovolj lahka, da ju ima lahko s seboj ves dan kot del celotne opreme. Občasno vzame tudi FE 16–35 mm f/4, saj je odličen objektiv za pokrajine in pri f/8 je izjemno oster.

Za snemanje življenja v divjini pa je najboljši objektiv FE 100–400 mm GM OSS. “Uporabljam ga z 1,4-kratnim pretvornikom,” razloži. “Morda je objektiv 100–400 mm večji in težji, če ga primerjam z drugimi objektivi v svoji opremi, vendar je nepogrešljiv pri snemanju divjine, kakovost slik pa je neverjetna.”

Hoja po krajih severne Evrope, ko se temperatura pogosto spusti pod ničlo, ali po hudi vročini, ki pritiska med safarijem v Afriki, vse zato, da bi posnel fotografijo, ni ravno zabava za vsakogar, je pa za Michaela, ki je temu povsem predan. Nepredvidljivost in zgodba, ki se skriva za sliko, sta del njegovega ustvarjanja.

“Pri krajinski fotografiji mi je najbolj všeč to, da lahko ljudem pokažem neko lokacijo in jim povem zgodbo, ki se skriva za njo,” pojasni, “z veseljem delim svoje izkušnje, ki sem jih imeli z ljudmi, kar je z družabnimi mediji postalo še enostavnejše. Prav zato imam najraje slike, ko se lahko nečesa spomnim in za katerimi je neka pripoved, to je zame nekaj posebnega.”