»Galatasaray mi predstavlja drugačno motivacijo,« pravi turška športna fotografinja Mine Kasapoğlu. Ko je nogometni klub vprašal Mine, če bi dokumentirala priprave ekipe v Avstriji, o odgovoru sploh ni dvomila. Galatasaray je Mineina ekipa že od rojstva, »Spomnim se, da sem spala v rdečih in rumenih rjuhah in nosila drese ekipe, ki jih je izdelala moja teta.« Toda ljubezen do istanbulskega kluba v Mineini družini traja že več generacij: »Dedek je bil prijatelj z ustanoviteljem kluba in je bil tudi eden prvih kapetanov veslaške ekipe. Tam je spoznal mojo babico, ki je bila kapetanka ženske ekipe. In moja mama je bila plavalka za Galatasaray ter podirala turške rekorde, seveda pa je tudi moj oče že dolgo časa član,« se Mine ponosno spominja.

Mine je zadnja tri leta fotografirala Galatasaray s svojimi fotoaparati in objektivi Sony Alpha, pri čemer je sodelovala s klubom in občasno poročala o njegovih tekmah kot športna fotoreporterka. »Že leta fotografiram profesionalne športe po vsem svetu, vendar nikoli nisem fotografirala svojega kluba, zato je bila ta priložnost preprosto neverjetna. Zdaj je to skoraj osebni projekt. Veliko slik pošiljam športnikom, ki jih obožujejo in jih delijo z drugimi.«

S tako globoko zakoreninjeno ljubeznijo do kluba so lahko Mineini posnetki nogometašev pogosto videti drugačni od tistih, ki smo jih običajno vajeni. »To niso posnetki medijev ali novinarjev – na primer, poskrbim, da ne fotografiram druge ekipe in je sploh ne želim imeti na posnetku, česar običajno pri svojem delu ne počnem. Tam sem samo zaradi ene stvari – da poskrbim, da so videti kot superjunaki. Tako kot pri fotografiranju plavanja in drugih športov, po katerem sem znana, želim prikazati dobro, superjunaško stran teh fantov, in ne njihovih porazov. Vedno želim vzbuditi pozitivne občutke.«

Mine fotografira s fotoaparatoma Sony Alpha 1 in Alpha 9 II. »Všeč mi je moj fotoaparat Alpha 1,« izjavi. »Všeč mi je, kako velike so datoteke. Fotografiram lahko z ločljivostjo 50 milijonov slikovnih pik pri 30 sličicah na sekundo. Neverjetno je, da imam na voljo toliko podatkov in toliko kakovosti, da lahko slike obrežem, kot želim, in kljub temu ohranim veliko podrobnosti.«

Veliko posnetkov Galatasaraya in nogometa, ki jih posname Mine, je na splošno posnetih z objektivom FE 400 mm f/2.8 GM OSS z ločljivostjo 50 milijonov slikovnih pik pri 30 sličicah na sekundo. »Menim, da je goriščna razdalja 400 mm boljša od 600 mm ali 300 mm za fotografiranje nogometa, saj je primerna za kadriranje. In pri 400 mm je kakovost najboljša,« pravi, »Moja popolna oprema za nogomet sta fotoaparat Alpha 1 s 400-milimetrskim objektivom in fotoaparat Alpha 9 II z objektivom FE 70-200 mm f/2.8 GM OSS, ko so igralci bližje.« Za ustvarjanje super junaških podob ima Mine svoj nabor pravil. »V resnici ne spremljam igre. Subjektivno mora biti na posnetku žoga, da bi fotografija veljala za »dobro«, vendar spremljam tudi na govorico telesa. Rada fotografiram igralce, ko se postavijo na začetku – zdi se, kot da bodo napadli, vsi skupaj, kot ekipa. Na njihovih obrazih želim zajeti te trenutke in zato fotografiram pri zaslonki f/2,8 ter hkrati zameglim ozadje. Ko Galatasaray igra doma, je v drugi polovici tekem trenutek, ko množica dvigne svetilke telefonov, kar ustvari odlično ozadje.«

Zajemanje slik je več kot le fotografiranje nogometašev – gre za zajemanje trenutka in občutek, da se morda v tem trenutku ustvarja zgodovina. »Včasih se počutim, kot da ustvarjam čarobne trenutke, in to me motivira. Podoben občutek imam pri delu z Galatasarayem in ta občutek ne izginja. Mogoče se bo ekipa v tej Ligi prvakov odpravila na čarobno pot in se uvrstila v četrtfinale, polfinale ali celo več. Vem, da želim biti tam z njimi in občutiti to čarovnijo.«

Dolga sezona bo imela veliko zgodb, ki jih bo treba povedati. Začelo se je letos poleti, ko je Mine lahko fotografirala turški klub v svoji posvojeni domovini, Avstriji, ko je ekipa potovala na predsezonske treninge in prijateljske tekme. Predsezona je čas vznemirjenja pred prihajajočo sezono, letos pa je še posebej veliko govora o dveh igralcih. »Naš klub preživlja čarobno obdobje, ko dobivamo igralce, zaradi katerih se vsi v Turčiji spet zaljubljajo v nogomet, kot sta Mauro Icardi in Victor Osimhen. Fantje ponovno vzbujajo ljubezen do nogometa in otrok po vsej Turčiji,« navdušeno pojasnjuje Mine.

»To mi veliko pomeni. Zelo sem navdušena, ko ti športniki obožujejo svoje fotografije in jih delijo. Želim dokumentirati ta čas in klubu, s katerim sem odraščala, vrniti vso dobroto, ki sem jo med odraščanjem prejela od njih.«