Spomladi 2020 so na Nizozemskem, tako kot v največjem delu sveta, veljala pravila samoizolacije. Odziv na virus COVID-19 je v marsičem omejil normalno življenje. Številni fotografi so želeli zabeležiti takšne razmere, kakršnih doslej še nismo poznali. Specialist za portretno in ulično fotografijo, Brendan de Clercq, pravi da ga omejitve v projektih ulične fotografije spodbujajo, zato se je v času vsiljene samoizolacije lahko lotil le ene stvari – izkoristil jo je za nalogo s svojim fotoaparatom α6600.
“Ulični fotograf sem po srcu,” pojasni Brendan, “in rad si zadajam naloge, zaradi česar je fotografija zabavna in me spodbuja k ustvarjalnosti. Na ukrepe v zvezi z izolacijo ali delno izolacijo, kakršni veljajo tukaj na Nizozemskem, sem se tako odzval s fotografiranjem zapuščenih ulic Alkmaarja, ki je moje rodno mesto, in Amsterdama, ki je blizu. Čudno je, kajti običajno na ulicah prevladuje vrvež turistov in domačinov.”
Ulice brez ljudi so zagotovo videti čudne, Brendan pa si je postavil še eno omejitev, za fotografiranje je namreč izbral čas, ko je na ulicah v običajnih razmerah prometna konica.
“S tem kontrastom dobijo slike zame nek dodaten pomen. Da bi na ulicah zajel občutek nelagodja, sem uporabljal številne tehnike,” pojasni. “Namesto s 35-mm objektivom, ki ga po navadi uporabljam za ulično fotografijo, sem snemal s širokokotnim objektivom OSS E 10–18 mm f/4, da bi ponazoril praznino. Večino slik sem posnel z ravni tal, z višine ali z nagnjenimi kompozicijami,” nadaljuje, “kar ni običajen pristop k slikam z ulice. To ni normalen pogled, ampak jaz sem iskal prav to, saj niti čas ni normalen.”
Nagibni zaslon fotoaparata α6600 je bil uporaben za nekaj od teh posnetkov, saj je Brendan lahko enostavno fotografiral s fotoaparatom blizu tal. “To je v vseh pogledih odličen fotoaparat za ulično fotografijo,” pravi. “Ob uporabi zaslona sem včasih lahko ustvarjalnejši, saj je tako, kot bi razločneje videl končno sliko s fizičnim okvirjem, ki jo obdaja. Zaslon lahko obrnem in nagnem v vse smeri. Ko ustvarjam portretne fotografije, se želim s subjektom povezati skozi iskalo, ampak pri tovrstnih nalogah rad uporabljam ta velik, svetel glavni zaslon.”
“Zdaj, ko sem to pojasnil,” nadaljuje, “naj povem, da je za razliko od mojega fotoaparata α7R IV, kjer je iskalo na sredini, elektronsko iskalo fotoaparata α6600 na levi strani, v slogu klasičnega daljinomera, zato lahko gledam z obema očesoma in vidim, kaj bo prišlo v okvir. Če vam je torej takšen način dela všeč, je tukaj vse, kar potrebujete. Čeprav je majhen in lahek, ima veliko funkcij, ki jih ima tudi moj fotoaparat polnega formata, kot so meniji in način, na katerega lahko najpogostejše nastavitve preslikam na funkcijske gumbe. Rezultati so lepi, tudi če prekrijem objektive, poleg tega se ponaša celo z vrhunskimi funkcijami, kot je samodejno ostrenje s sprotnim sledenjem. Veliko stvari mi je všeč.”
To je eden najljubših Brendanovih posnetkov iz tega projekta, kjer klasična ulična kompozicija združuje številne navdihe. “Prikazuje pogled na ulico, ki je po navadi polna avtomobilov,” razloži, “seveda je mogoče takoj opaziti spremembo, hkrati pa tudi linije ceste. To so omejitve z ohranjenim pridihom človeštva. Ta se odraža s sencami, ki se prebijajo skozi linije ceste – poleg tega je nekdo na cesti napisal ‘the show must go on’.”
Drugje na Brendanovih slikah je mogoče opaziti te fizične prepreke z oblico zapor in ograj, ki zastirajo pogled na ulice. “Med meni najljubšimi je tudi posnetek McDonaldsa ,” pravi, “na katerem je koš videti kot osamljena oseba, ki stoji na prostem. Videti je, kot bi želela vstopiti. Ta oseba smo mi.”
Opomba: pri snemanju te reportaže je Brendan upošteval pravila ohranjanja varnostne razdalje pri socialnih stikih v skladu s pravili izolacije, ki jih je izdala nizozemska vlada. Upoštevajte pravila izolacije, ki veljajo v vaši državi, in ostanite zdravi.
