Čeprav je magistra fizike, fotografinja Stefanie Liebermann pri fotografiranju zvezd še vedno najde posebno čarobnost. »To je kot odpiranje darila za božič,« pravi, »ne veš, kaj boš dobil, zato je vedno vznemirljivo.«
Zaradi dolgih časov osvetlitve, ki pogosto trajajo več minut, ni mogoče vedeti, kako bodo videti končne fotografije, a za Stefanie to ustvarja prostor, v katerem se fizika srečuje z umetnostjo. »To me navdušuje, zato s svojo opremo Sony rada potujem v zanimive kraje po svetu.«
© Stefanie Liebermann | (Foreground) Sony α7 III + FE 24mm f/1.4 GM | 20s @ f/8.0, ISO 800, (Sky) Sony α7 III + FE 24mm f/1.4 GM | 272s @ f/2.4, ISO 1000
Stefanie uporablja različne fotoaparate Sony, odvisno od tega, kaj fotografira. »Imam fotoaparat Alpha 7 R III s predelavo za infrardečo svetlobo za osvetlitev meglic H-alfa in vseh vidnejših podrobnosti v infrardečem spektru. Imam tudi fotoaparata Alpha 7 IV in Alpha 7R V.« Stefanie ima tudi objektiv FE 24mm f/1.4 GM, ki je eden njenih najljubših objektivov za fotografiranje nočnega neba. »Tako majhen in lahek je, da ga lahko vedno vzamem s seboj,« pravi. Ta objektiv Stefanie uporablja na različne načine: »Fotografiram lahko pri zaslonki f/1,4, kar mi omogoča dober kratek čas osvetlitve pri fotografiranju na delavnicah. Če pa fotografiram s sledilnikom zvezd, lahko objektiv ustavim na vrednosti f/2,8 in uporabim nizko občutljivost. S tem pridobim izjemno kakovost slike, razločne zvezde brez vinjetiranja in kome.«
Sledilnik zvezd je naprava, ki kompenzira premikanje zaradi Zemljine rotacije, tako da med dolgo osvetlitvijo zvezde na posnetku mirujejo in so vidne kot točke, ne kot sledi. »S sledilnikom zvezd lahko zmanjšam zaslonko s f/1,4 na f/2,8 in posnetki bodo vedno boljši, kot če bi uporabila objektiv z največjo zaslonko f/2,8. Navdušena sem nad kakovostjo posnetkov.«
Na Stefanijinih posnetkih izstopa pokrajina, v kateri je bila posneta fotografija. Pokrajina dodaja sliki kontekst in razsežnost, a nočno nebo ostaja glavni objekt. »Včasih med fotografiranjem izklopim sledilnik zvezd in naredim še eno osvetlitev z nizko občutljivostjo ISO in dolgim časom osvetlitve. Zvezde bodo seveda zamegljene, vendar bo pokrajina zaradi osvetlitve videti odlično. Pri posnetkih s sledilnikom zvezd pa je ravno obratno; zvezde so popolne, pokrajina pa je zaradi vrtenja zamegljena. Vendar lahko obe sliki – pokrajino v ospredju in nebo v ozadju – združim v eno sliko. Včasih počakam na modro uro, če imam dinamično ospredje, saj lahko takrat fotografiraš s krajšim časom osvetlitve in dosežeš čudovite rezultate.«
Na takšnem posnetku pokrajine je glavni motiv Rimska cesta, goriščna razdalja 24 mm pa je kot nalašč za zajem čim večjega dela galaksije. Stefanie goriščno razdaljo uporablja na več načinov. »Všeč so mi zmogljivosti tega objektiva; z njim lahko pri zaslonki f/1,4 naredim hiter posnetek ponoči s časom osvetlitve 10 ali 15 sekund. To tudi pomeni, da lahko s panoramsko glavo stojala naredim serijo posnetkov, ki jih lahko povežem in tako ustvarim izjemno širok pogled. Lahko pa zaslonko zmanjšam na f/2,8 in uporabim sledilnik zvezd ter posnamem popolnoma jasno in izostreno nočno nebo. To mi daje dve različni možnosti.«
Stefanie je pri fotografiranju v Salar de Uyuni uporabila tehniko sestavljenega panoramskega posnetka, tako da je z objektivom 24 mm in zaslonko f/1,4 posnela več fotografij, da bi ujela ta neverjetni prizor. »Pri tem posnetku sem bila fotografski vodič in sem želela fotografirati skupino in naše vozilo. Uporabila sem panoramsko glavo in vsem naročila, naj med fotografiranjem eno minuto mirujejo. Pri tej vrsti slik gre bolj za pripovedovanje zgodbe in prikaz trenutka.«
© Stefanie Liebermann | (Foreground) Sony α7R V + FE 24mm f/1.4 GM | 120s @ f/1.6, ISO 1000, (Sky) Sony α7R V + FE 24mm f/1.4 GM | 270s @ f/1.6, ISO 800
Drugi posnetek, narejen v Garubu v Namibiji, odlično prikazuje drugo tehniko. Za ta posnetek je Stefanie uporabila zvezdni sledilnik s 24-milimetrskim objektivom in dolgo osvetlitvijo, da je ujela čudovit prizor zvezd in planetov. Nato je naredila še drugi posnetek, s precej krajšo osvetlitvijo, na katerem sta zapuščena stavba in drevo v puščavskem ospredju. Sliki je nato združila, da je nastal ta osupljivi končni rezultat.
Ena od stvari, ki jih fotoaparat zazna, niso pa vedno vidne s prostim očesom, je barva vesolja. »Rada ustvarjam harmoničen videz, tako da odtenke neba uskladim z nečim v ospredju. Pri Rimski cesti lahko spremenim nastavitev beline s 3900 K v bolj modri odtenek 3700 K, da se ujema z nečim v ospredju, na primer z modro streho stavbe ali česa podobnega. Mislim, da moraš vsako fotografijo ustvarjati in spoštovati kot umetniško delo.«
"To je zelo posebna vrsta fotografije – nevidna za človeško oko, a resnična"