Obstaja goriščna razdalja, ki jo portretni fotografi obožujejo bolj kot vse druge. »Obstaja razpon med 70 mm in 135 mm, ki je najboljši, če želite upodobiti natančne in obrazne poteze brez popačenj,« pravi fotografinja Hannah Couzens. »Rada sem blizu svojemu objektu in pogosto delam posnetke glave, zato želim fotografirati pri goriščni razdalji 85 mm. Ta razdalja najbolj natančno upodobi osebo.«

Kot številni drugi portretni fotografi tudi Hannah fotografira z objektivom Sony FE 85mm f/1.4 G Master, ki ga kombinira s fotoaparatom Sony Alpha 7R IV. »Še nikoli nisem fotografirala s tako ostrim objektivom, kot je 85mm G Master,« pravi Hannah. »Trudim se preizkušati različne stvari in fotografirati z različnimi objektivi, vendar se vedno vrnem k 85mm f/1.4 GM. Na fotoaparatu ga imam 95 % časa.«

Kombinacija fotoaparata Sony Alpha 7 IV z neverjetno ločljivostjo 61 milijonov slikovnih pik in ločljivostjo 85-milimetrskega objektiva Hannahinim strankam omogoča izdelavo ogromnih natisov za razstave in razstavne prostore, pri čemer se podrobnosti ohranijo. »Toliko podrobnosti in ostrine. Ko sem se približala razstavi, sem videla svoje slike, natisnjene v velikosti 5 m, ter občudovala podrobnosti na trepalnicah, ki so bile še vedno popolnoma izostrene.«

Vendar pa zmogljivost objektiva ni le v njegovi ločljivosti. Vsak objektiv ima posebno kakovost, ko gre za barve in kontrast. »Posebna kakovost se odraža tudi v kontrastu na slikah, ki jih ustvari 85-milimetrski objektiv. Takoj iz fotoaparata dobim neverjetne rezultate. Odličen občutek je, ko se slike pojavijo neposredno na zaslonu fotoaparata ali monitorju in sem tako prepričana v njihovo kakovost, da jih lahko takoj pokažem svojim strankam.«

Večino portretov Hannah osvetljuje s studijsko bliskavico, kar pomeni, da ji ni treba odpreti zaslonke na f/1.4, da bi izkoristila dodatno svetlobo.

»S široko odprto zaslonko f/1.4 fotografiram takrat, kadar nekdo želi sliko v stilu življenjskega sloga in sem v situaciji, ko ga moram ločiti od ozadja. To se je v zadnjem času pogosto dogajalo, ko so stranke želele posnetek v svoji pisarni, vendar niso želele nereda v ozadju. Lahko fotografiram pri zaslonki f/1.4 in zameglim ozadje, tako da doda kontekst, vendar nikoli ne odvrne pozornosti od portreta. Fotografirala sem celo v našem studiu in kot ozadje uporabila našo kuhinjo in sprejemni prostor. Če ozadje dovolj zamegliš, je videti, kot bi posnetek nastal v pisarniškem prostoru ali vsaj nekje drugje in ne v studiu. Velika zaslonka mi ponuja to vsestranskost, ko jo potrebujem.«

Pri fotografiranju portretov je za fotografe najpomembnejša ena stvar: »Ne glede na to, kako tehnično izvrstni ste, če nimate dobrega stika z objektom, se to zelo očitno odraža na fotografiji,« pravi Hannah. »Moj prvi korak je vedno vzpostaviti to povezavo.«

Pri goriščni razdalji 85 mm je Hannah od objekta oddaljena toliko, da lahko dobro dela in z njim komunicira. »To je popolna razdalja, saj se lahko z njimi pogovarjam, nisem pa neposredno pred njihovim nosom,« pravi Hannah. Pri delu z objektom se razkrijejo deli njegove osebnosti, kar Hannah nato uporabi pri bolj tehničnih vidikih fotografiranja, kot so poziranje, luči in osvetlitev. »V tem ni nobene znanosti,« pojasnjuje. »Gre le za občutek. Nenadoma najdeš kombinacijo, ki se zdi, da povzema to osebo in jo natančno upodobi.«

Hannah se pri tako pestrem dogajanju zanaša na samodejno ostrenje fotoaparata Alpha 7R IV. »Že leta nisem uporabila ročnega ostrenja,« priznava. »Zdi se mi, kot da goljufam. Toda samodejno ostrenje oči je tako dobro, da nikoli ne zgrešim nobene slike. Nočem postati lena fotografinja, vendar imam dovolj drugih skrbi. Če torej obstaja možnost, da si olajšam življenje z uporabo nečesa, kot je samodejno ostrenje oči, se lahko osredotočim na najpomembnejše stvari: osvetlitev, režijo in komunikacijo s stranko.«