Lahek kot pero

Kaisa Lappalainen

Za Kaiso Lappalainen, ki se je posebej posvetila fotografiranju življenja v divjini, je bil to izlet, poln lepih presenečenj. “Še nikoli prej nisem snemala na območju delte reke Donave,” pojasni, “zato je bilo zelo zanimivo to videti z lastnimi očmi. Področje je zelo podobno delti reke Okavango v Bocvani in ker se je treba premikati s čolnom, naletela pa sem tudi na številne enake vrste ptic, se mi je zares zazdelo, da sem se vrnila v Afriko.”

kaisa lappalainen sony rx10IV rdečenoga ptica se počasi premika po jezerski plitvini

© Kaisa Lappalainen | Sony RX10 IV | 560 mm| 1/1000 s @ f/4,0, ISO 400

Pogled na Sony RX10IV s strani

Če prav je po navadi snemala s Sonyjevim fotoaparatom α9, je tokrat uporabljala RX10 IV. “To je fantastičen izdelek,” pove, “lahek, tih in dober, ne glede na razmere. Odlična oprema za fotografiranje ptic.”

 

kaisa lappalainen sony rx10IV par vodomcev med počitkom na drevesni veji

© Kaisa Lappalainen | Sony RX10 IV | 600mm| 1/1000 s @ f/4,0, ISO 250

Zakaj se je torej odločila za potovanje v Romunijo? “Spomladi se v delti reke Donave zaustavijo ptice selivke,” pojasni Kaisa, “tisti teden, ko sem bila tam, sem naštela približno 115 različnih vrst ptic. Nekatere med njimi se le na kratko ustavijo in nadaljujejo pot naprej v Evropo, ampak nekatere ostanejo ter gnezdijo tam. Neverjetno je, da v Evropi obstaja takšna divjina, tako blizu velikih mest, pa vendar divjina.”

kaisa lappalainen sony rx10IV 2 sokola se borita za ribo, ki sta jo ravno ujela

© Kaisa Lappalainen | Sony RX10 IV | 585 mm| 1/1000 s @ f/4,0, ISO 500

Sposobnosti dela na terenu so pri Kaisiiniem delu zelo pomembne in čeprav je izkušena vodička na safarijih, je bilo izjemno pomembno tudi to, da je zaprosila za pomoč lokalnega vodiča, ki ve, kje ter kdaj je mogoče najti določeno živalsko vrsto. “Brez lokalnega vodiča,” pravi, “bi hitro zamudila priložnosti. Tako smo na primer imeli srečo, da smo neko noč doživeli izjemno lep sončni zahod, naslednje jutro pa barvit sončni vzhod v meglicah. Prizor smo želeli kar najbolje izkoristiti, vodič pa me je tudi ob pravem času poslal na pravo mesto.”

Seveda je biti na pravem mestu ob pravem času lepo in prav, ampak za najboljše rezultate je potrebna tudi ustrezna oprema.

kaisa lappalainen sony rx10IV vodomec tik pred vzletom

© Kaisa Lappalainen | Sony RX10 IV | 600 mm| 1/2000 s @ f/4,0, ISO 250

Vsestranski 24–600-milimetrski objektiv z zoomom fotoaparata RX10 IV, ki združuje vse v enem, je bil v veliko pomoč pri teh posnetkih, saj je Kaisa lahko snemala širše in tako v posnetek vključila tudi okolje. “Enostavno bi se lahko navadila na ogromno povečavo pri 600 mm, ki jo ponuja RX10 IV,” pojasni, “ampak za ta posnetek, sem želela v pokrajini poiskati tudi subjekte. Pri 24 mm je to enostavno in lahko sem se hitro odzvala, ko sem morala spremeniti kompozicijo. S fotoaparatom RX10 IV lahko ustvarim krajinske, portretne in akcijske posnetke – vse z istim, majhnim fotoaparatom, kar pomeni, da mi ni treba menjavati ohišij in objektivov. Zame je pomembna tudi bistveno manjša teža.”

kaisa lappalainen sony rx10IV jata ptic med počitkom na deblu v vodi ob svitanju

© Kaisa Lappalainen | Sony RX10 IV | 170 mm| 1/3200 s @ f/5,6, ISO 400

Za Kaiso sta velikost in teža zelo pomembni, zato so se ob spoznanju, da lahko s tako majhnim fotoaparatom ustvari posnetke profesionalne kakovosti, zanjo odprle najrazličnejše možnosti. “Pravilo glede omejitve teže na letalu je seveda lahko zelo strogo,” razloži, “še posebej na poletih z majhnim številom potnikov v neposeljena mesta, kamor se odpravljam sama. Včasih me s popolno opremo niti ne spustijo na letalo. Ob manjši teži se lahko tudi lažje premikam peš ali s kolesom. Tudi če se ven ne odpravim ravno z neko posebno nalogo v mislih, lahko vzamem RX10 IV s seboj in če se pojavi priložnost, imam za to v žepu 600-milimetrski objektiv.”

"Ko pa vendarle moram snemati pri dolgi razdalji, lahko s fotoaparatom RX10 IV dosežem skoraj vse," pojasnjuje Kaisa, "ponaša pa se tudi z vgrajeno stabilizacijo slike, zato lahko brez težav snemam pri velikih povečavah in do popolnosti upodobim vsako ptičje pero."

kaisa lappalainen sony rx10IV vodomec opazuje drugega vodomca, ki je odletel z veje

© Kaisa Lappalainen | Sony RX10 IV | 600 mm| 1/800 s @ f/4,0, ISO 160

“Bila sem zelo presenečena zaradi neverjetnih podrobnosti,” prizna, “šokiralo me je, da lahko s tako majhnim in cenovno ugodnim fotoaparatom posnamem takšne vrste posnetkov od blizu.”

Kasia redno uporablja Sonyjev α9, zato dobro pozna njegovo visoko zmogljivost in hitrost. Kako pa se v primerjavi z njim obnese RX10 IV? “Slike so bile izjemno ostre,” se nasmehne. “Ker snemam ptice tik pred vzletom in med hitrim menjavanjem smeri letenja, lahko vedno ocenim, kako dober je fotoaparat, pa še izostrene so bile ves čas. Skoraj vedno sem delala z isto nastavitvijo samodejnega ostrenja kot pri svojem α9, in ko snemam premikajoče se subjekte ali iz čolna, je pomembno neprekinjeno sledenje,” pojasni, “ampak ko čakam v skrivališču, da bo na tleh ali na veji pristal vodomec, je pomembnejše vnaprejšnje ostrenje. S hitrostjo 24 sličic/sekundo lahko sledim ptici med vzletom in letenjem, pri čemer lahko izberem najboljši trenutek.”

kaisa lappalainen sony rx10IV ptica pri vzletu nad vodo z nogami, ki drsijo po gladini

© Kaisa Lappalainen | Sony RX10 IV | 600 mm| 1/1600 s @ f/4,0, ISO 200

Medtem ko je zaradi večurnega ležanja v zasedi v dežju ali čepenja v kamuflažni obleki, vse zato, da ostaneš neopažen, lahko telesno naporno, pravi Kaisa, se RX10 IV odlično kosa s takšnimi pogoji dela. “V tem času leta naj bi bilo na območju delte reke Donave kakšnih 20 ˚C, ampak ko smo prispeli, je tam deževalo in snežilo,” se zahihita, “toda RX10 IV je vremensko odporen. Sprva sem se spraševala, ali bo prenesel ostre pogoje, ampak prav nič mu ni prišlo do živega.”

Izdelki, predstavljeni v tem članku

DSC-RX10M4

RX10 IV z 0,03 s. Samodejno ostrenje/25-kratni optični zoom

DSC-RX10M4

Kaisa Lappalainen
Alpha Universe

Kaisa Lappalainen

Finska

Moja strast je fotografiranje ogroženih živalskih vrst v njihovem naravnem okolju. Vem, da naslednje generacije morda ne bodo več mogle videti teh živali ali okolja. Zato je še bolj pomembno, da delim z drugimi fotografije našega čudovitega planeta in njegovih različnih okolij.

Sorodni članki