Zdi se, da je kariero portugalskega fotografa Gonçala Delgada določila usoda, še preden jo je poznal sam. »Odraščal sem v družini fotoreporterjev,« se spominja Gonçalo, »moj brat pa je bil tudi glasbenik. Že v rosnih letih sta me obkrožali dobra glasba in fotografija. Še vedno se spomnim, kako sem izbiral, kateri album naj vstavim v Sonyjev discman.«
Zaradi vpliva družine je bil Gonçalov logični naslednji korak, da se je s svojim fotoaparatom odpravil fotografirat lokalne glasbene skupine. »Povezal sem se z underground svetom rocka in metala, pri čemer sem se osredotočil na fotografiranje underground koncertov na natrpanih odrih malih prizorišč. Tam ni bilo posebnih prostorov za fotografe, zato sem stal tik pod odrom sredi mosh pitov!«
Vse od leta 2004 se je Gonçalova glasbena fotografija razvijala vzporedno s tehnologijo fotoaparatov. Njegov prvi Sonyjev fotoaparat je bil izvorni Alpha 7, ki ga je rad uporabljal z vintage objektivi za ročno ostrenje. »Skozi leta sem fotografiral s praktično vsemi Sonyjevimi fotoaparati, trenutno pa uporabljam Alpha 1, Alpha 7C II in Alpha 9 II.«
Za Gonçalovo delo je bil še zlasti pomemben globalni zaklop fotoaparata Alpha 9 III. »Nekoč smo se pri brezzrcalnih fotoaparatih in celo pri DSLR vedno ubadali s težavami zaradi frekvence utripajočih luči. Vse luči so zdaj LED, s frekvenco pa je zapleteno delati. Fotoaparat Alpha 9 III, zlasti globalni zaklop, je revolucionaren.«
Čeprav je Gonçalova prva izbira fotoaparat Alpha 9 II, ceni visoko ločljivost fotoaparata Alpha 1, zlasti ko iz množice fotografira glasbeno skupino na odru. »Obožujem fotoaparat Alpha 1,« pojasni, »saj lahko z objektivom FE 70-200mm f/2.8 GM OSS II ali FE 400mm f/2.8 GM OSS fotografiram z razdalje, po potrebi pa lahko posnetke še dodatno obrežem.«
Čeprav ima Gonçalo vedno pri roki teleobjektiv, zelo rad fotografira z objektivi z nespremenljivo goriščno razdaljo. »Moj najljubši objektiv za koncertno fotografijo je FE 14mm f/1.8 GM. Ker sem visok, lažje fotografiram oder z neobičajnih zornih kotov. Rad ujamem občutek, kot da stojim na odru. Drugi fotografi se zanašajo na 70–200-milimetrski objektiv, ki je odličen za večje odre, moj popolni komplet pa sestavljajo Sonyjevi objektivi FE 14mm f/1.8 GM, FE 50mm f/1.2 GM in FE 135mm f/1.8 GM.«
Vendar je novi objektiv FE 28-70mm f/2 GM na Gonçala naredil vtis. »Zaljubljen sem v ta objektiv! Prek kratkim sem pri fotografiranju nastopa poleg fotoaparata Alpha 1 s 14-milimetrskim objektivom za široke posnetke z možnostjo obrezovanja uporabil še fotoaparat Alpha 7R V z 28–70-milimetrskim objektivom. Njegova vsestranskost me je navdušila.«
Logično je domnevati, da gre pri fotografiranju nastopa v živo za odzivanje na dogajanje, vendar so pri Gonçalovem delu priprave ključnega pomena. To na nekaterih prizoriščih vključuje celo osvetlitev. »Kadar vem, da prizorišče nima dobre osvetlitve, imam običajno s seboj objektiva f/1.2 in f/1.4, da imam vedno dovolj svetlobe.« Prav tako ve, da lahko poveča občutljivost ISO ne glede na to, kateri Sonyjev fotoaparat uporablja. »Občutljivost pri fotoaparatu Alpha 1 lahko brez težav povečam na ISO 12.800, pri fotoaparatu Alpha 9 III pa na ISO 51.200.«
Vendar je pravo načrtovanje povezano z opazovanjem in poznavanjem obnašanja nastopajočih, saj Gonçalo ve, da je to tisto, kar naredi posnetek odličen. »Kadar ne vem veliko o glasbeni skupini, se vedno pozanimam o njih, da vem, kako se gibljejo po odru in kako nastopajo,« pojasni.
»Enkrat sem se namenil fotografirati avstralsko glasbeno skupino Airborne in med raziskovanjem sem našel videoposnetke pevca, ki se je podal med množico. Ko sem prišel tja, sem izvedel, da lahko fotografiramo samo prve štiri pesmi, kar je nenavadno, saj so običajno to prve tri. Zato sem posumil, da se bo nekaj zgodilo med četrto pesmijo.«
In Gonçalova intuicija se je obrestovala. »Ko se je tretja pesem končevala, sem zavzel položaj, kar je pomenilo, da sem bil zraven, ko se je pevec povzpel na ramena odrskega delavca. Z objektivom FE 12-24mm f/2.8 GM sem stal točno pred njim, medtem ko so bili vsi drugi fotografi zadaj. Objektiv sem imel nastavljen na 12 mm in se premikal vzvratno, tako da sem pevca odlično ujel v trenutku, ko je bilo sonce neposredno za njim. Nato si je na glavi raztreščil pločevinko piva in vsi smo bili čisto mokri. Fotografijo pa mi je vendarle uspelo narediti.«
Ko Gonçalo fotografira koncert, njegov cilj ni le ujeti nastopajoče na odru – gre za to, da začutiš glasbo in poveš zgodbo. »Pri meni gre za to, da želim začutiti glasbo skozi fotografijo,« pojasni. »Ta občutek in vznemirjenje me prevevata skozi celoten koncert, in ko poskušam to ujeti, posledično naredim boljše fotografije.«
»Dati ime brezimnim, dati glas utišanim.«