“V mojem delu je vedno pridih gibanja,” pravi modni fotograf in fotograf znanih osebnosti Frank Doorhof, “lahko gre za fine nianse roke, ki ponazarjajo gibanje, ali pa pozo, ki ustvarja določeno silhueto … preprosto obožujem takšne ‘tekoče’ linije. Neizmerno me lahko navduši posnetek modela, ki preprosto le nekoliko popravi svoje lase.”
Gibanje, pa naj bo bolj ali manj opazno, je osrednja energija, ki se pretaka skozi vse Frankove fotografije. To je tisto, kar se dotakne tudi gledalca, nagonsko pritegne njegovo pozornost na enak način, kot naši možgani zaznajo gibanje, izrazite barve in vzorce.
“Vedno iščem tisti tok,” pravi, “tudi če ni velik in očiten, kajti za gledalca je dinamična slika vedno bolj privlačna.”
Poleg običajnega gibanja objekta Frank uporablja tudi rekvizite in fizične efekte za zapolnitev svojih slik z dinamično energijo. “Ko se zares posvetiš določeni stvari,” pravi, “so na voljo številne možnosti. Voda, dim in prah so odlični, uporabljam pa tudi dolge obleke, šale skupaj z močnimi ventilatorji ali le rahlim plapolanjem … ogromno je stvari, ki ustvarijo občutek gibanja. Naše stvaritve omejuje le lastna ustvarjalnost.”
Instiktivna privlačnost do gibanja se zrcali v načinu, kako je gibanje ujeto. Frank pravi, da je treba ujeti pravi trenutek v zavoju ali skoku. “Ko fotografirate gibanje, je vsak posnetek drugačen. Včasih vam uspe posnetek, vendar na primer izraz osebe ali položaj roke ni popolnoma pravilen. Seveda lahko iz ene fotografije naredite dve, vendar sem tak tip, ki želi popoln posnetek ustvariti s fotoaparatom. To je izziv, ki terja veliko znanja.”
Frank se zanaša na hitrost Sony α7R IV, ki s hitrostjo športnega fotoaparata ustvari posnetke srednje kakovosti. “Uporabljamo studijske stroboskopske luči Hensel, ki so kos hitrosti 10 sličic na sekundo aparata α7R IV, vendar je boljši občutek fotografirati posamezne sličice in se zanašati na neposredne odzive fotoaparata. Preizkusil sem oba načina, vendar mi je bolj všeč moj občutek za pravi trenutek. Razlika nekaj mikrosekund lahko pomeni, da trenutek mine, zato je odzivnost fotoaparata zelo pomembna.”
Frank skoraj pri vseh svojih fotografijah uporablja bliskavico in prav to je tisto, kar daje ostrino njegovim posnetkom gibanja in ne super hitre hitrosti zaklopa. “Ljudje so pogosto zmedeni glede tega,” pojasni, “in v studiu ali pri delu s stroboskopi je trajanje bliskavice tisto, kar zamrzne gibanje. Če pri snemanju v notranjih prostorih nastavite fotoaparat na f/16 in 1/125 s ter posnamete sliko pri ISO 100, bo okvir najverjetneje črn. Če pa bliskavico sprožite pri enakih nastavitvah (po tem, ko jo najprej izmerite), se prikaže model, ki ga določa hitrost bliskavice. Zaradi tega lahko uporabite hitrost zaklopa 1 sekunde in dobite enak rezultat.”
Nadzor hitrosti zaklopa pa igra ključno vlogo pri Frankovih stvaritvah s počasno sinhronizacijo ali ‘vlečenjem zaklopa’ bliskavice, ki vrtinčasto gibanje in natančno opredeljene objekte združi v sanjsko ali kaotično mešanico barv in oblik. “Včasih eksperimentiram s počasnejšimi hitrostmi zaklopa in nastavitvami, ki v prizoru ohranijo tako razpoložljivo svetlobo kot tudi bliskavico,” pravi, “in čeprav nisem pristaš izostrenih, zamrznjenih posnetkov, pa je z vlečenjem zaklopa mogoče ustvariti odlične rezultate. To je zelo osebni slog, ki ponuja obilo zabave, zlasti, ko dodate učinke ostrenja ali premaknete fotoaparat. Število uspešnih posnetkov se znatno zmanjša, vendar ne obupajte – kajti ko vam uspe, je to zares fantastičen posnetek.”
Za posnetke s hitro bliskavico Frank večinoma vnaprej nastavi ostrenje s svojim α7R IV s središčno točko ostrenja, fotografira pa z enkratnim fotografiranjem v načinu samodejnega ostrenja, “nato pa prepustim delo aparatu, zaradi manjše zaslonke pa imam nekoliko manevrskega prostora,” še dodaja.
Pri drugih posnetkih sta v ospredju samodejno ostrenje zaznavanja oči in ISO serije α7R IV.
“Ena od stvari, ki so mi všeč pri Sonyjevih sistemih, je ta, da sta Sony α7R IV in α9 resnično fantastična za priložnosti, ko želite združiti neprekinjeno ostrenje z bliskavico. Z njima je vse zelo preprosto.”
Ne glede na to, v kateri obliki je zajeto gibanje – čudovita ostrina ali fascinantna zamegljenost – to je nekaj, kar je vedno zaznamovalo njegovo delo, “kajti že od samega začetka,” zaključi, “modna fotografija zame niso samo lepi obrazi – gre za ustvarjanje učinka.”
"Zakaj vzeti, če lahko ustvariš"
