Diliana Markova lahko vsak dan zasledimo pri fotografiranju za bolgarske izdaje velikih mednarodnih publikacij, kot so Elle, Cosmopolitan in Harper’s Bazaar, vendar ga potovanja in raziskovanja še vedno močno privlačijo, poleg tega ga navdušuje vpliv, ki ga lahko imajo panoramski posnetki na gledalce.
“Poleg ustvarjalnega dela, ki me osrečuje, sem tudi navdušen popotnik. Pred nekaj leti sem odkril majhen fotoaparat z odličnimi objektivi in kakovostjo slike, s katerim sem se lahko odpravil na ulico in fotografiral "resnično življenje" brez ličil in umetne svetlobe. Tistega leta sem si privoščil dolge počitnice. V trenutnem navdihu sem se za mesec dni in pol z družino preselil v bivalnik in odpravili smo se na pot. Vsak dan sem fotografiral svojo družino in življenje okoli sebe, ki smo ga na tak način raziskovali.”
Diliana je na potovanju spremljal Sonyjev NEX-6, fotoaparat, ki je vplival na vrsto fotografij, ki jih je zajemal. Vključeval je funkcijo, s katero je Dilian lahko raziskoval panoramske posnetke, kar ga je od nekdaj navduševalo, pa ni nikoli imel dovolj časa, da bi se s tem v miru ukvarjal.
"Pri svojem delu sem zelo dinamičen. Zelo redko uporabim stojalo, saj se med iskanjem 'nečesa novega' nenehno premikam, ko iščem neko potezo, nasmeh ali naraven odziv osebe, ki jo fotografiram. Popolnoma enako velja za popotniško fotografijo."
"Seveda spoštujem natančnost in potrpežljivost svojih kolegov, ki za panoramske slike od sličice do sličice uporabljajo stojalo, vendar jaz nisem kot oni, preprosto nisem tako potrpežljiv in to ni moj način fotografiranja. Odkar sem odkril funkcijo za panoramo, sem hvaležen za priložnost, ki sem jo dobil za zajemanje fotografij.’
Za tiste, ki še ne vedo, v načinu panorame v Sonyjevih fotoaparatih lahko fotografi ustvarijo panoramsko sliko že z enim podrsljajem po fotoaparatu. Ko fotoaparat zajema posnetke, jih istočasno tudi lepi skupaj in tako ustvari en sam panoramski pogled, kar fotografa močno razbremeni pri izdelavi takšnih fotografij.
"Panoramska fotografija me je vedno privlačila, intuitivno, ne da bi imel kakšen poseben razlog za to. Rad imam odprte, široke pokrajine, kjer je veliko prostora, pri čemer name močno vplivata tudi svetloba in voda. Takšna mesta me napolnijo z energijo in v meni zbudijo željo po fotografiranju. Ko stojim sredi takšnih pokrajin, znam to, kar vidim in občutim, izraziti le s panoramskimi posnetki."
Čeprav bi pričakovali, da bo večina Dilianovih panoramskih fotografij vključevala pokrajine, pa želi s širokim formatom pogosto predstaviti drugačen vidik. Zgodilo se je na poslovni poti v Cannes, ko sem delal za mednarodno kemijsko podjetje. Imel sem dve uri prostega časa. S fotoaparatom sem se sprehajal po ulici ob obali. Bilo je poldne in sončne svetlobe je bilo v izobilju. Po vseh pravilih to ni bil pravi čas za fotografiranje. Prišel sem do konca ulice, pred sabo sem gledal množice turistov na plaži in nenadoma se je znašla pred mano: mlado dekle, ki je s pričakovanjem zrlo proti ladjam v zalivu pred sabo. Prijel sem fotoaparat in intuitivno ter brez razmišljanja začel fotografirati. Vedel sem, da imam na voljo le en ali dva poskusa. Dekle se je ozrlo proti fotoaparatu, me pogledalo in odšlo. Ampak jaz sem že imel svojo sliko. To ni bila običajna panorama, vendar pa je bil učinek čaroben.
Na vprašanje, zakaj se Dilian še naprej ukvarja s panoramsko fotografijo, je odgovor povsem preprost: "Imam lepe fotografije čudovitih mest po svetu v klasičnem formatu 2/3 in 1/1. Ampak ko prikažem panoramo z dolžino 2,50 m, je učinek povsem drugačen. Ko gledalec stoji pred sliko, mora zasukati glavo, da bi jo videl v celoti. V tem trenutku lahko v njegovih očeh zaznam, da se je v mislih prestavil tja, kjer sem sliko posnel. Učinek je enkraten!"
"Ob ustvarjanju panoramskih posnetkov sem spoznal, da se duše gledalca dotaknem s fotografijo, ki jo delam s srcem."
Dilianovi najpomembnejši namigi:
"Namen moje fotografije je, da se s sliko dotaknem duše drugih ljudi"
