Stone Biter (Ostrigar)

Ismaele je začel kot fotograf divjih živali, njegova dela so bila objavljena v mednarodnih revijah in priznana na natečajih, kot sta Nikon in National Geographic. Ko se je preselil v Tromsø, se je posvetil arktičnemu filmskemu ustvarjanju. Njegova prva dva kratka dokumentarna filma sta prejela nagrade na mednarodnih festivalih in sta bila predvajana na italijanski nacionalni televiziji RAI. Arctic Blue (Arktično modra), njegov prvenec, je v produkciji s podporo NFI, FFN in drugih. Razvit je bil s pomočjo EsoDoc in Documentary Campus in osvojil glavne nagrade na North Pitch in Wildscreen 2024. Leta 2025 je premierno predvajal Stone Biter (Ostrigar), nov kratki film, ki ga je podprl My World Film Grant. Dela tudi kot samostojni kinematograf in pilot dronov z BBC NHU, Silverback, Plimsoll in DocLights, njegovo delo pa se predvaja na Netflixu, BBC Studios, SVT, NDR in ORF.

Kaj je navdihnilo snemanje tega filma?Film sem začel snemati, da bi si uresničil sanje: potopiti se pod arktično gladino in posneti ostrigarja med bujnimi gozdovi alg. Toda namesto tega sem našel pusto morsko dno – krivci so bili morski ježki, ki jih je bilo neskončno. Šok tega prizora me je navdihnil, da posnamem ta film. Želel sem razumeti, kaj se je zgodilo in, kar je še pomembneje, kako se lahko borimo proti temu. To razočaranje je postalo izhodišče za zgodbo.Ali nam lahko poveste kaj o zgodbi – katere teme ali čustva ste želeli raziskati?Stone Biter raziskuje napetost med izgubo in upanjem. Gre za potovanje skozi izginjajoči ekosistem, pa tudi iskanje rešitve – tako človeške kot ekološke. Nisem želel ujeti le okoljske krize, vendar tudi tiho odločnost ljudi, ki jo poskušajo odpraviti. Gre za odločnost in željo po ukrepanju, tudi če se zdi, da so možnosti izjemno majhne.

Kako se je ideja razvila od koncepta do scenarija? Ali je fotoaparat sam kakor koli vplival na zgodbo? Prvotno je bila to preprosta zgodba o divjih živalih – samo jaz, ostrigar in alge. Toda ko sem začel snemati, je odsotnost življenja postala osrednja zgodba. Fotoaparat je postal orodje ne le za dokumentiranje, ampak tudi za raziskovanje. To me je pripeljalo do potapljačev, znanstvenikov in skupnosti, ki delajo pod površjem, tako dobesedno kot metaforično. Scenarij je nastal iz tega potovanja – postal je bolj odziven, kot je bilo prej načrtovano.Kaj je bil največji izziv med produkcijo in kako vam je oprema pomagala pri reševanju tega izziva?Največji izziv je bilo snemanje v arktičnih vodah – hladnih, nestabilnih in pogosto z zelo omejeno vidljivostjo. Čas in priprava sta bila najpomembnejša. Zelo sem se zanašal na lahke fotoaparate Sony, ki podpirajo snemanje pri šibki svetlobi, in kompaktna podvodna ohišja, ki so mi omogočala hitro, tiho in odzivno delo pod vodo. Brez takšne opreme ne bi mogel ujeti občutljivih podrobnosti ekosistema ali intimnih trenutkov z ljudmi, ki ga obnavljajo.

moški, ki drži Sonyjev fotoaparat v podvodnem ohišju

So vam kakšne posebne lastnosti fotoaparata pomagale doseči določen videz ali vzdušje?Da – ustvarjanje meditativnega, poglobljenega vizualnega tona je bilo osrednjega pomena za video Stone Biter. Snemanje v S-Log3 s fotoaparatoma Sony Alpha 7S III in Alpha 7 IV mi je omogočilo, da sem ohranil podrobnosti v sencah in poudarkih, kar mi je omogočilo prilagodljivost pri oblikovanju razpoloženja filma v postprodukciji. Uporabil sem kodek XAVC S-I za snemanje v 10-bitni ločljivosti 4:2:2, ki je zagotavljal neverjetno bogate datoteke za barvno stopnjevanje. Nadzor globinske ostrine senzorja polnega formata je pomagal izolirati občutljive teksture, kot so plavajoče alge in morski ježki, kar je vsakemu kadru dodalo intimnost in čustveno težo.Kako se je fotoaparat obnesel v zahtevnih razmerah – pri šibki svetlobi, hitrem gibanju, hladnem okolju?Zmogljivost je bila izjemna. Pod vodo sem se zanašal na Alpha 7S III, kjer je dvojni osnovni ISO (zlasti pri 12.800) bil odločilen. Omogočil mi je zajemanje uporabnih, podrobnih posnetkov pri izredno šibki svetlobi, kar je nujno v arktičnih vodah, kjer je naravna svetloba minimalna. Sledenje samodejnega ostrenja nad vodo pri fotoaparatu Alpha 7 IV je bilo neverjetno natančno, ko je sledilo objektom v gibanju, kot so lokalni potapljači ali znanstveniki v akciji. Všeč mi je bil tudi način obrezovanja v ločljivosti 4K na fotoaparatu Alpha 7 IV, ki mi je omogočil hitro spreminjanje goriščne razdalje brez menjave objektivov, kar je dinamičnim prizorom dodalo prilagodljivost.

Oba fotoaparata sta se prepričljivo obdržala v hladnem arktičnem okolju. Baterije Sony NP-FZ100 so bile ključnega pomena – lahko sem fotografiral dlje časa, tudi pod vodo, brez da bi me skrbelo, da bi prišlo do težav z baterijo zaradi temperatur pod ledom.Katere objektive, mikrofone in opremo ste uporabljali s fotoaparati? Ali so omogočali nove vizualne možnosti?Delal sem z vrsto objektivov Sony, da sem filmu dodal močan vizualni razpon. Za podvodno delo je bil objektiv FE 28-70mm f/3.5-5.6 kompakten in prilagodljiv. Nad vodo sem uporabil zanesljiv objektiv FE 24-70mm f/2.8 GM II tako za intervjuje kot za opazovalne prizore, medtem ko mi je FE 100-400mm f/4.5-5.6 GM OSS v kombinaciji s Sonyjevim 1.4x telekonverterjem omogočil stiskanje pokrajin in zajemanje oddaljenega vedenja divjih živali. Ostrina, stabilizacija in samodejno ostrenje vseh teh objektivov so bili ključni za hitro prilagajanje na terenu – bodisi na kopnem, na čolnu ali pod vodo. Za zvok sem uporabil mikrofon Sony ECM-B10, ki je za tako kompaktno obliko zagotavljal presenetljivo visokokakovosten zvok. Njegova lahka zasnova mi je pomagala ohraniti hitro in prenosno postavitev, kar je ključnega pomena za samostojnega filmskega ustvarjalca, ki dela v nepredvidljivih arktičnih razmerah. Kompakten sistem Sony mi je omogočil, da sem ostal mobilen in odziven, ne da bi pri tem trpela kakovost.

moški, ki stoji v ospredju s fotoaparatom in zamegljena gora v ozadju

Kako sta kakovost slike in barvne funkcije prispevale k vašemu filmu?Sonyjeva znanost o barvah mi je zagotovila naravno in podcenjeno paleto, ki sem si jo želel. Na Arktiki je svetloba pogosto mehka, razpršena in z nizkim kontrastom – pogoji, ki zahtevajo previdno ravnanje. Fotoaparati so te tone lepo upodobili, zlasti kožne odtenke in podvodne odtenke. Datoteke so bile dovolj robustne, da so mi omogočile popoln ustvarjalen nadzor pri razvrščanju, hkrati pa ostale zveste okolju. Ta realizem je bil bistvenega pomena za sporočanje tihe nujnosti zgodbe – izgube, odpornosti in krhkega upanja.Kakšen nasvet bi dal drugim filmskim ustvarjalcem, ki želijo eksperimentirati z Sony opremo?Zaupajte sistemu – zasnovan je za prilagodljivost in ustvarjalnost. Ne glede na to, ali fotografirate sredi mesta ali pod arktičnim ledom, vam Sony oprema ponuja orodja, ki se prilagodijo vašemu vidu, ne da bi vas ovirala. Moj nasvet: naučite se kar najbolje izkoristiti funkcije, kot so S-Log3, dvojni ISO, način obrezovanja 4K in samodejno ostrenje v realnem času – odprejo vam lahko nove možnosti, zlasti v hitro spreminjajočih se ali oddaljenih okoljih. Prav tako ne podcenjujte moči časa delovanja baterije in prenosnosti, še posebej, če fotografirate v ekstremnih pogojih. Bolj ko nemoteča je oprema, bolj se lahko osredotočite na pripovedovanje zgodbe.

Zahvalavideo iz zakulisja