»Zdi se, kot da obstajate samo vi in ​​celotno vesolje, tam pred vami,« pravi danski fotograf Mads Peter Iversen. Mads je bil v svoji večletni karieri pokrajinskega fotografa že mnogokrat priča temu naravnemu spektaklu in ga je mnogokrat tudi fotografiral. Kljub temu ga prizor še vedno navdaja s ponižnostjo in ga spominja na to, kako majhni smo je naš planet in vsi na njem.

Ko se Mads odpravi ven s svojim fotoaparatom Sony Alpha 7R V, je to le zadnja faza njegovega procesa fotografiranja severnega sija. »Kot pokrajinski fotograf veliko časa porabim za iskanje lokacije,« pravi Mads. »Nekatere lokacije slo primernejše za fotografiranje severnega sija kot druge. Na splošno je severni sij bolje viden gledano proti severu, zato morate kompozicijo uskladiti tako, da bo ospredje vidno z juga proti severu. Pomembno pa je tudi, da je v kompoziciji prostor od vzhoda do zahoda, če slučajno severni sij začne migetati naokrog.

Potreba po umestitvi pojavov v krajinski kontekst je eden od razlogov, da Mads običajno snema s superširokokotnimi objektivi. »Uporabljam objektiva Sony FE 14mm f/1.8 GM in 20mm f/1.8 G, saj mi omogočata, da severni sij vključim v kompozicijo v pokrajini. Če je severni sij aktiven in zavzame večji del neba, bom izbral 14 mm. Če je severni sij malo bolj zgoščen, na primer samo na severu, bom uporabil 20 mm objektiv.«

Ključna značilnost obeh objektivov je zaslonka f/1.8, ki omogoča, da senzor doseže veliko svetlobe. Tudi dejstvo, da gre za objektive G, za Madsa je pomembno, saj ta oznaka kakovosti zagotavlja, da bodo fotografije ostre od kota do kota. »Zato so to odlični objektivi za astrofotografijo,« nadaljuje Mads. »To pomeni, da bo ostrina odlična, tako da bodo vse zvezde popolnoma izrazite.«

Kako Mads nastavi osvetlitev svojega Alpha 7R V, je odvisno od tega, kako hitro se premika severni sij, vendar vedno začne na istem izhodišču. »Običajno začnem z občutljivostjo ISO 3200 in uporabim največjo odprtost zaslonke f/1.8.« Skozi dolgoletne izkušnje se je naučil uporabljati začetno petsekundno hitrost zaklopa. »S tem izhodiščem uporabljam histogram na svojem fotoaparatu Alpha 7R V, da ocenim, ali imam preveč ali premalo osvetlitve. Morda povečam občutljivost na ISO 6400, da uporabim večjo hitrost zaklopa, da bolj zamrznem svetlobo. Toda na splošno delam med ISO 1600 in 6400 in si prizadevam doseči čim hitrejši čas zaklopa.«

Oktobra 2024 je imel Mads priložnost fotografirati severni sij na Danskem ob osupljivem dogodku, ki je bil viden širom po Evropi, na lokacijah veliko južneje kot običajno. »Bilo je čarobno,« se spominja. »Severni sij resda opazimo nekajkrat na leto, toda tisto noč je bila eksplozija izredno obsežna. Ko sem bil tam, na lokaciji, sem se počutil kot otrok v slaščičarni.«

Tisto noč je Mads fotografiral mlin na veter z živimi barvami severnega sija na nebu zgoraj in zadaj, zaradi česar je silhueta mlina na veter izstopala. »Uporabil sem izvlečni nagibni zaslon fotoaparata Alpha 7R V, da sem zlahka posnel posnetek iz nizkega kota glede na mlin na veter in nebo. To je ena od odličnih lastnosti fotoaparata za pokrajinske in astrofotografe v primerjavi s njegovimi predhodniki.«

Osupljive slike, ki jih je Mads ustvaril tisto oktobrsko noč, odlično izražajo njegovo veselje ob fotografiranju severnega sija. Videti končne slike po tolikšnem načrtovanju in pripravah, vloženih v fotografiranje, je pravo zadovoljstvo.

»Vedno preverjam kratkoročne in dolgoročne napovedi sončne aktivnosti,« pravi Mads. »Več kot je sončnih vetrov in sončne aktivnosti, večja je možnost, da vidimo severni sij. Poleg tega mora biti vse usklajeno z vremenom. V oblačnem vremenu severnega sija ne boste videli, saj je višje v zemeljskem ozračju. Načrtovanje in čakanje na prave pogoje je torej pomemben del in nikoli ne veš, kakšen bo prizor, dokler nisi tam in fotografiraš.«

Za Madsa je to čarobna izkušnja; »Če se vse poklopi, je nagrada dvojna: to, da lahko to doživite ta trenutek, in to, da posnamete fotografijo na posebni lokaciji,« zaključuje.