Številni profesionalni fotografi so na začetku pri svojem delu neopredeljeni in snemajo vse vrste objektov, vendar se večina sčasoma specializira. Ni pa to nujno. Terry Donnelly na primer uporablja Sonyjev fotoaparat Alpha, s katerim snema raznovrstne objekte, od arhitekture do športnih dogodkov, od nalog komercialne narave do življenja v divjini. Kljub spreminjajočim se specialnostim pa je v številnih žanrih dosegel odličnost, zato so mu na njegovi poti zaupale številne stranke in je prejel mnoge nagrade. To je zgodba o uspehu, ki temelji na eni sami preprosti, a pomembni stvari – ljubezni do ustvarjanja odličnih slik.
“Kot fotografa me je vedno zanimalo več stvari, s tem sem se razvijal in to ohranil tudi pri profesionalnem delu. Nikoli nisem želel ničesar izpustiti in čeprav to morda ne ustreza vsem, je zame to možnost, da različna znanja uporabim pri različnih projektih. Tako zlahka preskočim z enega načina dela na drugega. Če na primer delam za novinarsko agencijo, jim lahko ponudim želeno vrsto slike, če pa fotografiram notranje prostore v hotelu, znam hitro preklopiti na drug slog.”
Kljub njihovi vsestranskosti je Terryevim delom skupna estetika. Pojasni: “Čeprav me zanimajo zelo različne tematike in rad uporabljam različna znanja pri delu, je v središču mojih naporov vedno umetnost.”
Pri doseganju tega je za Terryja najpomembnejša kompozicija. “Ne glede na temo,” doda, “želim ponuditi nenavaden pogled, nekaj, zaradi česar gledalci osupnejo. To lahko dosežem s fotografiranjem z nenavadne višine oz. kota ali tako, da izberem tele- ali širokokotni objektiv. Učinkovito sliko zaključim s kadriranjem.”
Poleg tega Terry na svojih fotografijah vedno “dobro ločuje" tako, da objekt izstopa iz vsega, kar ga obkroža.” To doseže na številne različne načine, na primer z izbiro objektiva, s položajem fotografiranja, z načinom osvetlitve objekta ali uporabo široke zaslonke za zameglitev ozadja in osamitev objekta, če jih naštejemo le nekaj.
“Menim, da z vsem tem lahko naredim dobro sliko še tako običajnega objekta.”
Z zajemanjem različnih tem ohranja svežino svojega dela in obenem prenaša veščine iz ene discipline v drugo. “Nemogoče je, da ne bi spoznanj, pridobljenih pri delu z enim objektom prenesel na delo z nekim drugim,” razloži Terry, “zato rad uporabim tehnike krajinske fotografije pri snemanju arhitekture, ali načine fotografiranja notranjih prostorov pri portretiranju. Na koncu koncev sem prepričan, da ista bistvena načela veljajo za celoten razpon slogov.”
Lahko rečemo, da fotograf, ki ga zanimajo različne teme, potrebuje fotoaparat, ki se prilagodi skoraj vsem okoliščinam fotografiranja. V ta namen Terry v prvi vrsti uporablja fotoaparat α9, pa tudi α7R III, če želijo naročniki boljše rezultate zaradi ločljivosti.
“Fotoaparat α9 ima vse, kar potrebujem, menim, da se lahko popolnoma zanesem nanj,” pravi. “Tako sta na primer na voljo način zaporednih posnetkov pri hitrosti 20 sličic/s, zaradi katerega je izraz na obrazu športnika popoln, in sistem samodejnega ostrenja, s katerim je premikajoči se objekt izostren v vsaki sličici, zato ni več treba iskati najboljše poze, ki je ostra, saj so ostre vse.” Zanesljivost samodejnega ostrenja fotoaparata α9, ki je vodilna v razredu, pomeni tudi, da lahko Terry fotografira s širšimi zaslonkami in dobi ločevanje objekta, ki je značilno za vsa njegova dela.
Prešel je tudi na uporabo tihega zaklopa, ki ga ponuja α9, pri čemer še posebej poudari možnost fotografiranja golfistov med zamahom s palico nazaj, česar fotoaparat DSLR preprosto ne zmore, ne da bi te odpeljali s terena in “če govorimo o zmogljivosti ISO, jo lahko potisnem više, kot kadar koli doslej, ko želim doseči želeno hitrost zaklopa za snemanje akcije. Potem je tu še vgrajeni stabilizator slike, kar na drugi strani lestvice hitrosti zaklopa pomeni, da lahko preprosto dodam učinke gibanja, kot je nagibanje.”
Nenazadnje, pravi Terry, se je način njegovega dela močno spremenil zaradi uporabe iskala in zaslona na hrbtni strani, ki ju ponuja α9.
“To, da si lahko ogledam sliko, preden jo posnamem, je absolutno neverjetno, saj lahko delam hitreje in intuitivneje kot kadar koli doslej, hkrati pa se lahko bolje povežem z osebo, s katero delam, ali z objektom, ki ga fotografiram. V nasprotju s fotoaparatom DSLR mi ni več treba udarjati po gumbu za predvajanje, ko se želim prepričati, da imam želeno osvetlitev. Zdaj je dovolj, če pogledam osebo ali objekt, ki ga slikam, in ne izgubim stika, kar je bistvo dobre fotografije, ne glede na objekt fotografiranja.”
"Čeprav se v fotografiji ukvarjam z različnimi žanri, so moja dela izrazitejša ravno zaradi prepleta vseh pridobljenih znanj"