»Kot fotografi imamo poseben privilegij, da lahko spoznavamo različne načine življenja,« uvodoma pove britanski fotograf Ron Timehin. Pred kratkim je Ron obiskal Indijo, kjer je fotografiral hindujski praznik barv holi. To je neverjeten spektakel in radostno praznovanje, s katerim obeležujejo začetek pomladi. »Obiskovanje krajev, ki so popolnoma drugačni od okolja, v katerem živim, me zelo veseli, saj je poučno in mi nudi perspektivo, ki me usmerja v življenju.«

Namesto da bi šel na osrednje prireditve praznika holi, ki jih obiskujejo številni turisti, se je Ron raje odpravil na podeželje v Džajpurju. »Želel sem si biti v središču dogajanja in se pomešati med domačine. To je lahko nekoliko zastrašujoče, vendar je za fotografa vedno pomembno, da se pogumno poda v dogajanje.«

Ron je za fotografiranje praznika uporabil fotoaparat Sony Alpha 7CR z objektivom FE 24-50mm F/2.8 G Series. »Ta kombinacija opreme je bila idealna, saj gre za fotoaparat polnega formata z enako visoko ločljivostjo 61 milijonov slikovnih pik, kot jih ima moj Sony Alpha 7R V. Objektiv 24–50 mm G mi je omogočil prilagodljivost, ki sem jo potreboval, poleg tega pa je majhen. Na mestih, kjer je bilo malo prostora in sem moral v kader zajeti veliko ljudi, sem lahko uporabil goriščno razdaljo 24 mm, za portrete posameznikov pa sem imel še 50 mm. To je bilo izvrstno.«

Poleg praktičnih funkcij fotoaparata je obstajal še pomembnejši razlog, da je Ron želel uporabiti fotoaparat Alpha 7CR. »Oprema mi je omogočila povezovanje,« pravi. »Če bi imel večji fotoaparat in objektiv, bi morda ljudi, ki sem jih fotografiral, prestrašil, kar bi lahko spremenilo njihovo vedenje. Manjša oprema je manjša ovira med vami in osebo, ki jo želite fotografirati.«

Pri snemanju praznika holi je moral Ron upoštevati še nekaj: praznovanje vključuje metanje barv v prahu. »Fotoaparat sem zavil v plastično folijo in vodotesno ohišje, da barva in prah ne bi prodrla do senzorja. Sprednji element objektiva je moral biti izpostavljen, zato sem ves čas brisal sprednji del objektiva.«

Druga ključna funkcija, ki je Ronu prišla zelo prav, je bila funkcija samodejnega ostrenja fotoaparata, predvsem samodejno ostrenje oči. »Predstavljajte si moj fotoaparat, ovit v cel kup stvari, tako da nisem mogel niti dobro videti zaslona ali gledati skozi iskalo. Kljub temu sem bil popolnoma prepričan, da mi bo s samodejnim ostrenjem uspelo narediti posnetek – in uspelo mi je. Samodejno ostrenje oči je neverjetno in zamudil nisem niti enega posnetka. Preprosto sem popolnoma zaupal sistemu.«

Eno od izstopajočih fotografij – posnetek množice, polite z barvami, od zgoraj – Ron vidi kot tipičen primer izkušnje, ki jo je doživel. »Mislim, da ta slika prikazuje bistvo praznika holi – gnečo, živobarvnost, ljudi, ki plešejo, in vzdušje, polno naboja.«

Med tem vznemirljivim in energičnim dogajanjem je Ron s fotoaparatom Alpha 7CR posnel pristne človeške interakcije. »Preden začnem fotografirati, pozorno opazujem. Rad vidim, kako se stvari gibljejo in kako se ljudje vedejo, ter se na podlagi tega odločim, kako bom pristopil k prizoru in ga fotografiral.«

Fotoaparat je londonskemu fotografu pomagal tudi premagovati ovire. »V bistvu sem bil turist, ki je želel izvedeti več. Vendar sem ugotovil, da tam ni bilo drugih črncev. Ljudje so bili zelo radovedni, zakaj sem tam, mislim, da prej niso srečali veliko črncev. Prihajalo je do čudovitih situacij, ko sem fotografiral njih, oni pa so želeli fotografirati mene. To je postalo učna izmenjava med dvema različnima kulturama. Nekateri ljudje se bojijo tega, da bi jih nekdo ves čas opazoval ali fotografiral, jaz pa sem to izkoristil kot način, da sem se povezal z njimi in poslušal njihove zgodbe.«

Naj je bil Ron še tako diskreten, se je urok pogosto razblinil. »Pokazal sem jim nekaj fotografij, ki sem jih posnel, saj rad sodelujem s portretiranci. A ko ljudem pokažete pristen trenutek, ki ste ga ujeli, se začnejo zavestno drugače vesti in pozirati. Včasih jih je treba popeljati nazaj v trenutek in jih ujeti takšne, kakršni so v resnici. Nato vedno vzamem njihove podatke in jim nato fotografije pošljem po elektronski pošti ali po Instagramu. Ta vidik je bil zelo prijeten, saj sem imel nekaj zanimivih pogovorov s temi ljudmi tudi po vrnitvi domov.«

»To je bistvo popotniške fotografije. Ljudje radi fotografirajo velike znamenitosti, a če se odpravite na pot in se postavite v kožo lokalnega prebivalstva ter spoznate njihovo kulturo, ne boste le posneli zanimivih fotografij, temveč se tudi povezali z njimi in se nekaj naučili.«