Občutek mraza

Fotografija je osrednjega pomena v našem življenju. Fotografije ustvarjamo kot obliko zapisov preteklosti, fotografija sama pa se kar nekako umakne iz realnosti. Da, to je nedvoumen trenutek, zamrznjen v času, pa vendar je dvodimenzionalen, brez zvokov, brez vonja in brez občutka, da ste dejansko tam. Zato je pri fotografiranju pomembno dobro posredovanje občutka, kako je dejansko »biti tam«.

Bertrand Bernager pove: »Velik del takšnega sporočila izvira iz teksture. Le-to uporabim tako, da pri gledalcu spodbudim občutek, kot da je dejansko tam in lahko občuti tisti kraj.«

Pojasnil je, da se je odlična priložnost za preizkus te teorije ponudila na nedavnem izletu na Islandijo. »Šele pred kratkim sem diplomiral iz fotografije,« je povedal Bertrand. »V Parizu ustvarjam veliko fotografij ulic in arhitekture. Vedno se ženem k poskušanju novih stvari. Ena od idej je bila, da bi se lotil pokrajinskega projekta in nenadoma sem se znašel na Islandiji sredi zime. To je bilo vsekakor izven mojega območja udobja, a to najbolj obožujem pri fotografiranju – neskončne možnosti za potovanja in pogumna dejanja!«

Pri –20 stopinjah in z atlantskimi snežnimi viharji, eden za drugim, »me je nerodovitna divjina skoraj šokirala,« je povedal Bertrand. A ravno to je imelo učinek, ki ga je pričakoval.

»To je resnično tuja pokrajina,« nadaljuje. »Je negostoljubna, nenavadna za čutila in na začetku težko razumljiva. Je skoraj enobarvna med črnimi vulkanskimi kamninami ter belim snegom in ledom.«

Ker brez neke organizacije ne bi mogel funkcionirati v vsem tem kaosu novih stimulacij in odločitev, se je Bertrand odločil za dobro prakso. »Kot fotograf se morate vedno zavezati k nečemu, v nasprotnem primeru vas bo zaneslo in boste fotografirali vse mogoče. Ob pogledu na omejitve se je odločil, da se bo osredotočil na »popolno neusmiljenost biti tam.«

Da bi posredoval resnično sporočilo teksture, »sem odstranil eno rokavico in se dotaknil kamna in ledu. Če dobro pomislite, okusa ne morete opisati, če zadeve najprej ne poskusite. Kako lahko nekomu poveste, kakšen občutek ima neka stvar, ne da bi se je prej dotaknili?«

Bertrandove slike ledenika Vatnajökull, največjega ledenega pokrova na Islandiji, oživijo ledene jame s skrbno tehniko fotografiranja in prebrisano uporabo svetlobe, tako instrumentalno kot pri pogledu na teksture. »Svetloba in njena barva imata velik vpliv na teksturo,« pojasni. »Ker smo te jame našli takrat, ko je bilo nebo modro, je tudi led bil globoko moder. Enako velja tudi za smer -– močnejša svetloba pomeni več teksture.«

»Vsaka jama je edinstvena,« nadaljuje. »Pojavijo se vsako sezono in nato izginejo. To je narava ledu in srečo sem imel, da sem ga lahko opazoval.« Da bi najbolje izkoristil ledene teksture od blizu, je pri enem od svojih fotoaparatov Alpha 1 uporabil objektiv FE 12–24 mm f/2.8 GM, s katerim je fotografiral širokokotno pri 12 mm in ročno izostril na najbližjo razdaljo. »Objektiv sem naslonil naravnost na led, tako da lahko vidite zračne mehurčke in pesek v njem. Ko ste tako blizu, imate občutek, kot da ste pod vodo.«

V tem primeru je bilo pomembno širokokotno fotografiranje in pri tem ustvariti plitvo globinsko ostrino. Moj zvesti fotoaparat Alpha 1 se je naloge lotil brez težav. »Namesto uporabe daljšega časa, široke zaslonke omogočajo kontrast med ostrim in zamegljenim učinkom, zato so te naravne teksture toliko bolj izrazite. Imajo večjo ostrino in dajejo bolj tridimenzionalni videz.«

Ta oblika kontrasta velja tudi za Bertrandove posnetke Breiðamerkursandurja oz. »diamantne plaže«, na kateri ležijo majhni koščki črnega peska, ki se iskrijo na soncu. »Kontrast je tisto, zaradi česar se vaše oko osredotoči na ostre teksture, a tokrat je počasna hitrost zaklopa povzročila zamegljenost valov in premetavanje peska okrog njih. Tukaj sem fotografiral okrog 10 sekund,« je povedal.

»To je bil tudi edini trenutek, ko sem na tem izletu uporabil stojalo. Pet-osna stabilizacija slike na fotoaparatu Alpha 1 je tako dobra, da "noge" potrebujem zgolj takrat, ko imam na sporedu dolgo osvetlitev ali nočno fotografiranje.«

»Sony Alpha 1 uporabljam že več kot eno leto,« nadaljuje. »To je najboljše orodje za profesionalca, saj ima dodelane vse funkcije. Ločljivost s 50 milijoni slikovnih pik je odlična za kakovost slike, kot je tudi njen dinamični razpon. Odlično se obnese tudi pri šibki svetlobi, ima neverjetne funkcije samodejne izostritve, zgrajen pa je kot tank. Fotografiral sem pri –20 stopinjah, pri močnem vetru in sneženju, in fotoaparat se nikoli ni izklopil.«

»Aparat Alpha 1 je zgrajen tako, da mu lahko zaupate,« je zaključil Bertrand. »Zaradi njegove zmožnosti, da fotografira vse, je resnično popolno orodje tudi za eksperimentiranje. Pokrajine so zame bile tako nove kot Islandija in upam, da se bom lahko vrnil poleti, ko bo pokrajina popolnoma drugačna. Ko bom imel priložnost izkusiti in se dotakniti popolnoma novega kraja, bom vesel, če bo Alpha 1 z mano.«