Alpe so navduševale umetnike skozi celotno zgodovino. Najbolj znamenita evropska gorska veriga se razteza približno 1200 km od Nice na zahodnem koncu do Trsta in Dunaja na vzhodu ter silovito zareže v nebo nad Monakom, Francijo, Švico, Italijo, Lihtenštajnom, Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. Strokovnjak za gorsko pokrajino, Maciej Pesko, deli to strast. »Tišina Alp pomirja dušo, toda ob vsakem pogledu na vrhove se pospeši tudi srčni utrip,« pravi. »To so kraji, ki navdihujejo ponižnost in strahospoštovanje, ker čutiš, da si v prisotnosti nečesa večjega.«

Veteran številnih lokacij gorske verige, vključno z »ostrimi, navpičnimi apnenčastimi Dolomiti, divjino in prvinsko razgibanostjo Julijskih Alp ter harmonijo med neukročeno naravo in človeško prisotnostjo v avstrijskih Alpah«, pravi, da je šele pred kratkim, v švicarskih in francoskih Alpah, spoznal pravo veličastnost teh pokrajin. »Na teh območjih,« zažari, »so ostri granitni vrhovi, bujne zelene doline, ledeniki, ki se spuščajo naravnost v alpska jezera ... in presenetijo s svojo raznolikostjo.« Kako torej s svojim fotoaparatom ujame dramatičnost in energijo? »Najprej se je treba zavedati, da so gore nepredvidljive,« pojasnjuje Maciej. »To so kraji, kjer se svetloba lahko v trenutku spremeni in vreme ustvari povsem nov scenarij. Zahtevne so s fotografskega vidika, kot tudi fizično.« Odgovor, pravi, sta »potrpežljivost in odprtost. Gore vas bodo vodile – le počakati morate na svetlobo, ki razkrije njihov značaj.«

»S tehničnega vidika pomaga razmišljati v plasteh,« nadaljuje, »z ospredjem, sredino in ozadjem. To ustvarja globino, pa tudi usmerja oko globlje v kader s pomočjo poti, grebenov ali potokov. Pomembno je tudi ujeti pravi trenutek, ker gore pogosto pokažejo svoj pravi značaj ob sončnem vzhodu in zahodu, ko svetloba razkrije njihovo teksturo, kontrast je mehkejši, oblaki ali meglica pa poenostavijo njihovo obliko ali poudarijo njihovo višino.« Fotografiranje s fotoaparatom Sony Alpha 6700, enem od njegovih treh nedavnih najljubših, izpostavlja različne tehnike in izbire objektivov. Prva »slika vrha Mont Blanca, ki se dviga nad cvetovi barvitega vresja, je polna kontrastov«. »Tukaj sem uporabil širino objektiva Sony E 11mm f/1.8 za dodajanje globine, ki gledalca potegne v prizor, ter način stopnjevanja ostrenja fotoaparata Alpha 6700, ki mi je omogočil ustvariti popolnoma ostro sliko od ospredja do ozadja.«

Druga prikazuje Matterhorn v mraku. »Tukaj je bila ključna svetloba,« pojasnjuje Maciej. »Le nekaj minut po sončnem zahodu so zadnji žarki vrh obarvali rdeče. Moja osvetlitev je morala biti ravno prava, da sem lahko zajel prefinjen sij, ne da bi pri tem izgubil podrobnosti v zatemnjeni dolini spodaj, zato sem uporabil samodejno stopnjevanje osvetlitve fotoaparata in poskrbel, da se barvni odtenki ne izgubijo.«

Tretja prikazuje alpski gozd, zavit v meglo. »Tu je bistveno vzdušje deževnega gorskega dne,« pojasnjuje. »Oblaki so prekrivali bližnje vrhove, vendar sem ujel popoln trenutek, ko so ravno dovolj ločili ter razkrili naravne obrise gorskega pobočja in njegove prefinjene prehode barvnih odtenkov. Tokrat sem uporabil Sony E PZ 18-105mm f/4 G OSS pri 105 mm, ki je goriščna razdalja, ki lahko izolira delček pokrajine in poudari razpoloženje.«

Združevanje teh objektivov »ponuja izjemno prilagodljivost v gorah,« nadaljuje Maciej.  Z 11-milimetrskim objektivom lahko zajamem široke poglede in vključim ospredje, da dobim občutek prostora in obsega, vendar je zavestna kompozicija ključnega pomena. Poskrbeti morate za močno ospredje, ki bo gledalca usmerjalo, objektiv pa je treba uporabljati popolnoma poravnano, če je to mogoče, sicer so slike lahko videti nenaravne. Objektiv 18–105 mm mi omogoča, da dam prednost oddaljenim podrobnostim, kot sta svetloba na vrhu ali tekstura ledenika, ter ustvarjalno stiskanje plasti. Skupaj pokrivajo praktično vse moje potrebe.« Alpha 6700 je postal Maciejeva prva izbira za gorsko fotografijo. »Poleg načinov, ki sem jih že omenil, mi je všeč hitrost in natančnost samodejnega ostrenja, ki pri hitro spreminjajoči se svetlobi pomeni bistveno razliko,« pojasnjuje. »Njegova kakovost slike je neverjetna, tudi pri višjih vrednostih ISO, ki jih pogosto potrebujem pri zahtevni svetlobi.«

»Velika prednost je tudi velikost fotoaparata,« nadaljuje Maciej. »Manjše ohišje pomeni manjšo težo v nahrbtniku in, ko ure in ure hodite navzgor z vso ostalo opremo, zalogami in varnostnim kompletom je pomemben vsak gram. Toda po mojih izkušnjah manjša velikost nikoli ne pomeni slabših rezultatov. Pravzaprav odpira možnosti, ki bi bile sicer nedosegljive. Po mojem mnenju je to resnično odličen kos opreme.« S še več alpskimi potovanji v prihodnosti Maciej čuti, da se njegova povezanost krepi. »Kot vsi krajinski fotografi, želim gore zajeti s klasičnimi posnetki, podobnimi razglednicam, hkrati pa jih želim preučiti tudi na bolj oseben način. Želim preživeti več časa pod vsakim vrhom in spoznati njegov značaj. In zdaj imam za to popoln fotoaparat in objektive.«