Ko stojite na planoti, kjer se nahaja Castelluccio di Norcia – majhna vasica v Apeninskem gorovju v osrednji Italiji – je občutek zares izjemen. Planota leži na nadmorski višini 1.200 metrov, kar je že samo po sebi zanimivo, okoliški hribi pa se dvigajo več kot 2.000 metrov visoko.
Občutek imate, kot da ste hkrati v visokogorju in na ravnini.
Že več let sem načrtoval ogled narodnega parka Sibillini in vasice Castelluccio di Norcia, leta 2021 pa sem končno dobil priložnost, da ju obiščem. Tam sem preživel približno teden dni in se povsod odpravil peš ali s kolesom. Med tem raziskovanjem okoliša sem se dobro seznanil z območjem in si na lastne oči ogledal njegovo nedavno zgodovino z vsemi uničujočimi potresi.
Prvi obiski območij so samo priprava, da se v prihodnosti znova vrnem in še globlje potopim v te naravne bisere. Eden mojih ciljev pri tem obisku pa je bilo fotografiranje valovitega gorovja Sibillini in jutranje megle, ki se spušča po pobočjih hribov. Ta posnetek predstavlja srečanje teh dveh različnih komponent, ki se ob vzhajajočem soncu združita v eno.
Na pohod sem se odpravil ob štirih zjutraj in se povzpel na goro z vso svojo fotografsko opremo, da bi ujel prizor na planoti pod seboj. Vedel sem, kakšno fotografijo želim posneti, in že prej sem si ogledal vrh, na katerega sem se želel povzpeti; nudil mi je 360-stopinjski razgled na okoliške doline in gore.
S seboj sem imel fotoaparat Sony Alpha 1 in objektiv FE 100-400mm f/4.5-5.6 GM OSS. Teleobjektiv z zoomom in zmogljiv senzor s 50 milijoni slikovnih pik fotoaparata Alpha 1 sta idealna za fotografiranje pokrajine s teleobjektivom. V eni kombinaciji imam vse, kar potrebujem.
V tem primeru je bil objekt od mene oddaljen več kilometrov, fotografiral pa sem v zgodnjih jutranjih urah. Zato sem fotografiral s široko odprto zaslonko objektiva f/5,6, hitrost zaklopa pa sem zmanjšal na 1/100 sekunde.
Stabilizator slike SteadyShot v fotoaparatu in objektivu pomeni, da lahko fotografije, kot je ta, posnamem tako, da fotoaparat držim v roki, tudi če uporabljam dolgi teleobjektiv. Uporabil sem tudi samodejno ostrenje fotoaparata Alpha 1, ki je posnetek lahko izostril tudi v pogojih z nizkim kontrastom in meglo. To je fantastično tudi pri fotografiranju z velike razdalje in v tako slabih svetlobnih, meglenih razmerah. Fotoaparat Alpha 1 se vedno izkaže.
Ko sem vedel, da mi je uspelo narediti posnetek, sem stekel po pobočju navzdol, saj sem želel meglo ujeti še iz druge perspektive – v porušeni vasi Castelluccio. To je bil eden od tistih trenutkov, ko so bili svetloba in pogoji odlični, in čeprav imam vedno občutek, da je nek trenutek poseben, sem se tega zavedel šele, ko sem končne posnetke videl na velikem zaslonu.
Takrat se je že vse umirilo in trenutek je minil, o vsem pa je lahko pričal samo še končni posnetek. In komaj čakam, da s svojim kompletom Sony ponovno obiščem te kraje.