Ostrenje posnetka

Kot fotograf divjih živali sem trdno prepričan, da si moraš sam ustvariti priložnosti za srečna naključja in jih izkoristiti. To fotografijo sem posnel nekega zgodnjega jutra v italijanskih Dolomitih. V gorah in na jezeru se je nabrala megla. Skupaj z drugimi fotografi sem bil na potovanju Sony Kando, vendar sem se odločil, da se sprehodim naokoli in poskusim narediti različne fotografije jezera.

Ko sem hodil naokrog in opazoval pokrajino, sem občasno lahko videl postrvi, kako so skočile iz vode, nato pa sem zagledal laboda, ki je drsel po vodni površini. V ozadju je bila na obeh straneh gora, vmes pa odlično postavljen labod, kar je bila priložnost za čudovit posnetek. Tako sem se hitro namestil, da bi s svojim fotoaparatom Sony Alpha 1 in objektivom FE 70-200mm f/2.8 GM OSS II v roki ujel laboda v čudovitem prizoru.

Pri fotografiranju divjih živali imam fotoaparat vedno nastavljen na funkcijo zaporednih posnetkov in fotografiram s hitrostjo 10 ali 20 sličic na sekundo. Pritisnil sem sprožilo, da bi posnel fotografijo, in gotovo sem posnel šest ali sedem fotografij s funkcijo zaporednih posnetkov. Ko sem pritisnil, je iz vode nenadoma skočila postrv, ki mi jo je uspelo odlično ujeti. Izbira pravega trenutka je bila neverjetna in nihče ni verjel, da sem ujel tako popoln kader, zares sem imel veliko srečo.

Ker že dolgo delam kot fotograf divjih živali, pa iz izkušenj vem, da so možnosti za še boljšo fotografijo veliko večje, če izkoriščate priložnosti in redno vadite.

Vedno fotografiram s fotoaparatom Sony Alpha 1, ker mi kot fotografu divjih živali nudi vse, kar potrebujem. Ne samo, da snema slike v ločljivosti 50 milijonov slikovnih pik z neverjetno hitrostjo 30 sličic na sekundo, vem tudi, da se lahko zanesem na kakovost slike fotoaparata Sony Alpha 1. Fotoaparat imam vedno nastavljen na neprekinjeno samodejno ostrenje, s sledenjem ostrenju nastavljenim na žival oziroma v tem primeru ptico. Na tej sliki je fotoaparat Alpha 1 sledil fokusu objektiva FE 70-200mm f/2.8 GM OSS II na očesu laboda. Ker je bila postrv tik za labodom, je bila še vedno izostrena za nastavitev zaslonke. Tudi hitrost zaklopa je bila dovolj hitra, da sem lahko posnel skok, ker sem fotoaparat pustil nastavljen na visoko občutljivost ISO, ki jo potrebujem za fotografiranje divjih živali.

Vedel sem, da je od vseh šestih slik s postrvjo ta najboljša, saj je njen rep rahlo upognjen, kar kaže na gibanje skoka. Ta fotografija mi je všeč, ker je tudi nekoliko temačna. Zgodnja jutranja megla daje občutek skrivnostnosti, minimalna kompozicija gora pa je odlična. Zaradi tega vse deluje veliko bolj posebno, kot če bi enak posnetek z enako kompozicijo naredil sredi dneva.