Izostren posnetek

Ko fotografiram nevesto na njen veliki dan, želim ustvariti vizijo poročnega fotografiranja, ki bi si ga želela tudi sama. Ustvariti hočem občutek igrivosti in svobode, hkrati pa ohraniti lepoto in formalnost lokacije.

To fotografijo sem posnela v Rimu, v čudovito urejenih vrtovih parka Villa Borghese – enega največjih parkov v mestu. Ko sem našla to lokacijo, sem vedela, da je popolna. Še zlasti pa me je prepričala dolga sprehajalna pot skozi drevored, ki se je vila skoraj po celem parku.

Želeli smo ustvariti nekaj kreativnega in zabavnega, zato smo se domislili posnetka v slogu »pobegle neveste«. Fotografirala sem z aparatom Sony Alpha 1 in objektivom FE 50mm f/1.2 G Master. To je moja najljubša kombinacija – skoraj vse fotografije posnamem s tem objektivom, pri fotografiranju pa običajno uporabljam odprtost zaslonke med f/1,2 in f/2.

S starejšim fotoaparatom bi bilo posnetek skoraj nemogoče popolnoma natančno izostriti, s fotoaparatom Alpha 1 pa zaradi Sonyjeve impresivne tehnologije samodejnega ostrenja oči nikoli nimam težav pri ostrenju takšnih posnetkov. Všeč mi je uporaba velikih zaslonk in ustvarjanje majhne globinske ostrine.

Najpomembnejša pa je vzpostavitev stika z objektom. Z osebo se pogovarjam in jo skušam spraviti v razpoloženje, ki ustreza vrsti fotografije, ki jo želim posneti. In ko pride to tistega čarobnega trenutka, sem takoj pripravljena sprožiti zaklop. Funkcija samodejnega ostrenja oči mi omogoča svobodo pri ustvarjanju in ohranjanju igrivega odnosa z osebo, ki jo želim fotografirati. Pomembno je tudi, da se z osebo, ki jo fotografiram, čim bolj povežem in tako zagotovim, da fotografiranje poteka čim bolj gladko. Ker se mi ni treba obremenjevati z izostritvijo oči, se lahko temu zares posvetim.

Pri tem posnetku je rahlo deževalo, zato sem morala delati hitro. V takšnih situacijah se hitrost fotografiranja 30 sličic na sekundo fotoaparata Alpha 1 resnično izkaže. S tako dobrim kompletom je vedno težko izbrati eno samo fotografijo. Nekaj posnetkov, ki smo jih naredili, je bilo bolj klasičnih portretov, vendar mi je zelo všeč ta posnetek, kjer je hrbet neveste rahlo obrnjen, saj dolga sprehajalna pot vzbuja občutek svobode »pobegle neveste«. To mi je bilo zares všeč. To je samo ena fotografija, vendar pa pripoveduje celotno zgodbo.

Ko sem urejala fotografijo, sem želela, da nevesta v prizoru resnično izstopa in je v središču pozornosti. Nosi čudovito belo obleko, zato ozadje ni smelo biti preveč vpadljivo, da ne bi odvračalo pozornosti od obleke. V ta namen sem med urejanjem zeleno barvo naredila manj izrazito, da je na sliki vse usmerjeno k nevesti.

Všeč mi je, ko nastopi takšen trenutek in preprosto veš, da si naredil »pravi posnetek«. Pri tem gre bolj za intuicijo kot nekaj tehničnega. To je nekaj, kar želimo doseči vsi fotografi – posnetek in nato tisti dober občutek, da si ujel popoln prizor.

Obleka:  Millia London

Oblikovanje pričeske & in ličila:  Alessandro Mancino