Life Is What You Make It

"Nekateri morda mislijo, da je fotografija tihožitja nekaj čisto preprostega," pravi Pablo Gil, "ali nekaj, kar je za začetnike. V resnici pa je to ena najzahtevnejših tem, ki jih lahko fotografirate." To je res. Če dobro pomislite, je fotografija tihožitja ustvarjalno najbolj zahtevna od vseh fotografskih disciplin. Fotograf začne s praznim kadrom. Nič ga ne more voditi, na nič se ne more odzvati. Na voljo ima le svoje zamisli. In nič se ne zgodi po naključju – od izbire predmetov in njihove postavitve pa vse do osvetlitve. "To je zelo zapleteno," pravi Pablo, "a ko enkrat to dojameš, postane to hkrati lepo in prijetno."

Ne glede na to, ali ustvarja kompleksen posnetek z več elementi ali minimalistično fotografijo, na kateri je subjekt praktično sam, se Pablov proces začne že veliko prej, preden se dotakne fotoaparata. "Najpomembneje je, da si pred začetkom fotografiranja zelo jasno predstavljamo idejo," pojasnjuje. "Ideje poglobljeno razvijam s skicami, tako da lahko rezultat vidim že pred fotografiranjem. Fotografije tihožitja, ki nastanejo z improvizacijo, običajno niso dobre. Načrtovanje in priprava sta bistvenega pomena. Ideje se razvijajo z menjavanjem barv, oblik, uravnoteženostjo položaja in merila ... najpomembnejše pa je, kaj fotografija sporoča kot celota."

Med načrtovanjem razmišlja, kako bi lahko izpostavil zgodbo o podobi. Izdelke in predmete izbere na podlagi estetike in tega, kaj prinašajo v zgodbo, medtem ko triki pri osvetlitvi in dodatkih dodajajo pomen. "Če na primer fotografiramo pivo ali brezalkoholno pijačo," pojasnjuje, "na steklo dodamo kapljice umetnega kondenza in ga osvetlimo od zadaj, da zažari. Brez tega je lahko videti žalostno in dolgočasno. Pri zelenjavi lahko dodamo raztopino bikarbonata in ledene vode, da okrepimo zelene odtenke." Tudi predmete, ki se nahajajo okoli osrednje točke pozornosti, izberemo tako, da okrepijo njen pomen, pravi Pablo. "Če gre na primer za obrtniški izdelek, ga poudarim s premišljenimi dodatki. Vedno iščemo obliko, ki najbolje pripoveduje zgodbo.”

Improvizacija pride prav pri odpravljanju težav ter natančni nastavitvi kompozicije in osvetlitve. Pablo pri fotografiranju nastavi svoj fotoaparat na stativ in ga poveže, "tako da lahko v računalniku v živo prikažem razvoj kompozicije," pojasnjuje. "Tako lahko postopoma sestavljam kompozicijo, natančno postavljam predmete, oblikujem svetlobo in se vedno bolj približujem končnemu rezultatu. Za oddaljeno upravljanje fotoaparata uporabljam Sonyjev daljinski sprožilec Bluetooth, ki mi omogoča tudi spreminjanje osvetlitve, če potrebujem razkošen ali umirjen videz.”

Pablo je prej uporabljal Sony Alpha 7R II in Alpha 7R IV, zdaj pa fotografira s fotoaparatom Alpha 1. "Razlog je predvsem kakovost slike, ki jo zagotavlja," pojasnjuje. "Senzorji imajo izjemen dinamični razpon z zmožnostjo poudarka svetlih predelov in senc, pristnost barv pa je naravnost neverjetna. Pri fotografiranju izdelkov je to bistvenega pomena. Pri poustvarjanju videza izdelka moram biti popolnoma suveren. Poleg tega je tu še velika ločljivost. Omogoča mi udobno sodelovanje z oglaševalskimi agencijami pri projektih vseh velikosti.”

Še en vidik fotoaparatov Alpha, na katerega se Pablo zanaša, so možnosti ročnega ostrenja. "Pri fotografiranju tihožitja, ko je položaj fotoaparata zaklenjen, običajno ostrim ročno," pravi, "za največjo natančnost pa uporabljam povečavo na zaslonu in funkcijo ostrenja. Rezultate preverim na računalniškem zaslonu, da sem popolnoma prepričan. Če želim narediti ločene posnetke z majhnim premikom izostritve, lahko točko ostrenja premikam brezžično. Tako vem, da je posnet vsak del predmeta, in dobim natančno želeno globinsko ostrino.”

Pri objektivih se Pablo zanaša na uveljavljene standarde za fotografiranje tihožitja, kot so FE 50 mm f/1,2 GM, FE 90 mm f/2,8 Macro G OSS in FE 100 mm f/2,8 STF GM OSS. "50 mm je zelo uporaben tudi za fotografije ploskev," razlaga, "90 mm makro ali 100 mm pa za podrobnosti. Skoraj vedno imam raje osnovne objektive, vendar se ne omejujem in se rad igram z različnimi možnostmi, dokler ne najdem videza, ki sem si ga zamislil. S čudovitim objektivom FE 100–400 mm f/4,5–5,6 GM OSS lahko na primer stisnem in sploščim kompozicijo ter dobim skoraj izometrično perspektivo.”

Pablo je v opremi Sony Alpha več kot očitno našel popolnega partnerja, saj so njegovi fotoaparati in objektivi orodja, s katerimi uresničuje svoje zamisli. "Kot sem rekel," še zaključi, "je vsako fotografiranje tihožitja ali izdelkov izziv, vendar je s temi fotoaparati to ustvarjalna naloga in ne tehnični napor.”