Srečanje: Lucie Bertaud sem prvič srečala med snemanjem oddaje The Island: l'île du bagne o preživetju v malezijski džungli. V desetih intenzivnih dneh se je med nama vzpostavila pristna povezava. Ko je Lucie z menoj delila svojo zgodbo, sta me takoj presenetili njena moč in vzdržljivost. Očitno je bilo, da si njeno potovanje zasluži več kot le besede – bilo ga je treba ujeti na film. Takrat sem predlagala, da bi o njej posneli dokumentarec.

Poslanstvo: da bi lahko Luciejino idejo o »maščevanju življenju« prenesla v vizualno zgodbo, sem se morala osredotočiti na ritem in kontrast. Visoko intenzivne sekvence sem uravnotežila s trenutki tihe refleksije, pri čemer sem uporabila energično glasbo za prikaz opolnomočenja in počasnejše prizore za prikaz ranljivost. Občinstvo sem želela potopiti v Luciejine čustvene vzpone in padce, pokazati njene neuspehe, preboje in kako ji je na koncu uspelo ponovno pridobiti svojo moč. Iskanje dramatskega loka: intervjuje vedno začnem z lažjimi temami, da ustvarim zaupanje. Luciejina pripravljenost, da ponovno obudi težke spomine, je prinesla resnična čustva – solze, premore in iskreno ranljivost. Moj pristop je zakoreninjen v potrpežljivosti in empatiji. Tako sem ji dala prostor, da se je lahko odprla, hkrati pa sem skrbela, da se je počutila varno in da jo podpiram. Najtežje mi je bilo, da sem se morala upirati želji po posredovanju in ji pustiti, da njena čustva sama naravno privrejo na plan pred fotoaparatom.

Ustvarjalna vizija: snemanje na »ulici bojev« na Tajskem je bil pravi izziv. Vročina, vlaga in stalna energija v telovadnicah so zahtevali fleksibilen in reaktiven pristop. S seboj sem imela manj opreme, uporabljala sem najsvetlejše vogale in se zanašala na fotoaparat z nastavljivo občutljivostjo ISO. Tako sem lahko posnela poglobljene posnetke, ne da bi pri tem motila trening ali vzdušje v telovadnici.

Čustvene teksture: s fotoaparatom FX3 sem se lahko nemoteno premikala med svetlimi, kaotičnimi ulicami Tajske in temnimi, intimnimi prostori, kjer je Lucie pripovedovala o svoji preteklosti. Njegov dinamični razpon in možnost visokega ISO so pomenili, da sem lahko ujel energijo okolja in ranljivost Luciejinega razmišljanja ter za občinstvo ustvarila povezano čustveno popotovanje. Oprema in tehnična izvedba: samodejno ostrenje in notranja stabilizacija fotoaparata FX3 sta bila bistvenega pomena za hitro dogajanje v telovadnici. Snemanje s hitrostjo 120 sličic na sekundo je omogočilo počasne sekvence, ki so še povečale intenzivnost in čustveni naboj bojev. Vse sem posnela v načinu S-Log3, ki omogoča največjo prilagodljivost med končno obdelavo in zagotavlja enoten, kinematografski videz vseh posnetkov, tudi v izjemnih svetlobnih razmerah.

Zvok udarca: zajemanje zvočnih tekstur telovadnice Muay Thai je bilo ključnega pomena. Za interakcije v živo sem uporabila kompaktni mikrofon Sony ECM-B1M, za boje v ringu pa brezžične mikrofone. Med končno obdelavo sem natančno oblikovala vsak udarec, vdih in vokalni odtenek, da bi povečala poglobljenost in čustveni učinek. Izzivi BTS: ta projekt je zahteval stalno prilagajanje. Prve dni sem preživela v raziskovanju in razumevanju okolja, med končno obdelavo pa sem včasih morala na novo sestaviti dele dokumentarca na podlagi tega, kar mi je uspelo posneti. Lucie je vodila veliko skupino, ki je včasih omejevala dostop do določenih sekvenc. Prilagodljivost in reševanje problemov sta postali enako pomembni kot prvotna ustvarjalna vizija.

Ostati nevidna: da moja prisotnost ne bi bila moteča v zelo stresnih trenutkih, sem pogosto uporabljala daljše objektive in prvi teden gradila zaupanje z Lucie in njenimi učenci. Ko so se privadili moje prisotnosti, je njihovo vedenje postalo naravno in lahko sem posnela pristne trenutke. Obvladovanje elementov: podnebje na Tajskem je lahko brutalno, vendar je oprema Sony delovala brezhibno. Izbrala sem opremo, na katero sem se lahko zanesla, tako da sem se lahko osredotočila na pripovedovanje zgodbe, ne da bi se morala ukvarjati s tehničnimi težavami. Vpliv in zapuščina: upam, da bo Luciejina zgodba navdihnila vsakogar, ki se sooča s težavami. Njeno popotovanje kaže, da je mogoče preseči travmo in doseči veličino, tudi če začnete iz nič. To je opomnik, da ne opustite svojih sanj in zahtevate svoj prostor – to še posebej velja za ženske v svetu, v katerem prevladujejo moški – in verjamete, da če to zmore Lucie, zmorete tudi vi.

Nasvet za filmske ustvarjalce: začnite tako, da jasno začrtate svojo zgodbo. Ko veste, kateri niti želite slediti, zaupajte svojemu fotoaparatu. Izberite enega ali dva najljubša objektiva in se ju držite. Ne dovolite, da bi tehnični pomisleki zasenčili pripovedovanje zgodbe – fotoaparat FX3 vam omogoča, da se osredotočite na pripoved, saj se lahko zanesete, da bo vsemu kos. Končni posnetek: čeprav noben posamezni posnetek ne zajema vsega, sem še posebej ponosna na sekvence v telovadnici. Obvladovanje svetlobe, gneče in kaosa z minimalno opremo mi je pokazalo, kako zelo sem zrasla kot filmska ustvarjalka. Ta svoboda in prilagodljivost sta predstavljali pravo prelomnico v mojem ustvarjalnem pristopu.