Tako kot za odlično krajinsko fotografijo tudi pri snemanju mest ni dovolj le to, da je fotograf tam. Treba je biti ob pravem času na pravem mestu. Prav zaradi tega je newyorški projekt Rona Timehina oživel. Mešanico ikoničnih in še neznanih pogledov je od zore do mraka snemal pet dni za lokalni hotel ter črpal iz lastnih izkušenj s krajinsko in popotniško fotografijo ter iz svojega preteklega dela na lokacijah za blagovne znamke v Londonu.
“V hotelu Indigo so me opazili v Instagramu,” pove Ron, “s tem, kar so videli, sem izpolnjeval njihove zahteve za kampanjo, s katero so želeli spodbuditi zanimanje in privabiti ljudi k obisku njihovega hotela na spodnjem Manhattnu s predstavitvijo hotela v zgodbi o mestu.”
Kako se torej lotite iskanja odličnih mest, še posebej v mestu, v katerem ne živite?
“Turistično zanimivim mestom se ne da povsem izogniti,” pojasni Ron, “vendar poskušam namesto njih poiskati bolj skrite kotičke. Uporabil sem enake tehnike kot v Londonu – poleg iskanja fotografij v spletu sem iskal tudi mesta, kot so bari na strehi. V vsakem mestu lahko najdem odličen pogled na okolico in eden od tukajšnjih posnetkov je narejen iz bara hotela Indigo.”
Seveda je dobro imeti tudi kakšne notranje informacije. “Prek Instagrama,” pojasni, “poleg tega imam v New Yorku nekaj znancev in med seboj smo povezani, tako da si izmenjujemo dobre lokacije. Jaz jim pokažem svoje, oni pa meni svoje.”
Ron je imel za snemanje na voljo le en teden, zato je moral dobro zavihati rokave. “Takšen način dela mi je tudi sicer ljubši,” se nasmehne, “stopiti v zono in se z vso vnemo lotiti dela, kajti, če imam na voljo več časa, se zna zgoditi, da izgubim motivacijo in fokus. Edina pomanjkljivost je bila, tako kot to velja za snemanje krajin, da sem bil zelo odvisen od vremena. Tako sem bil večino časa na prostem in snemal pri sončnem vzhodu ter zahodu. Tako kot panoramski fotografi sem se tudi sam raje izogibal sredini dneva, saj je svetloba takrat manj zanimiva. Ker pa sem veliko časa prebil zunaj, sem lahko izbiral med celo vrsto različnih pogojev, vključno z meglo, ki je vedno dobrodošla. Vedno rad trdim, da je slabo vreme odlično za dobre fotografije.”
S Sonyjevo opremo snema že odkar je prijel v roke prvi a7R, zato je Ron takoj ugotovil, da je njegova nova brezzrcalna oprema boljša za potovanje od velikih in težkih DSLR-jev. “Odkar snemam s fotoaparatom a7R III, so podrobnosti fantastične,” pravi, “in da bi dobil ves potrebni kontrast, ki ga omogoča senzor, rad ostrim ročno, zaradi česar mi je všeč označevanje izostrenih delov v iskalu. Zase sem izbral rumeno barvo, saj sem ugotovil, da lepo izstopa v urbanem okolju.”
“Nisem vedel, kako bosta elektronsko iskalo in nagibni LCD visoke kakovosti vplivala na moje delo,” nadaljuje, “ampak ponujata toliko vsega, da brez njiju zdaj ne morem več.« Nato še pojasni: “Pri številnih posnetkih se rad posvetim simetriji, pri čemer si pomagam s predogledom tako v iskalu kot na izskočnem zaslonu, ampak zares pomembno je zame snemanje s predogledom osvetlitve. S tem namreč prihranim veliko časa, kar je izjemno pomembno, ker na mestih, kjer je veliko gneče, in na ulicah lahko sicer zgrešim trenutek.”
Ron pogosteje snema iz roke kot s stojalom, čeprav, kot pravi, v nasprotju z Londonom, v New Yorku ni nikoli imel težav s stojalom. “Eden od tukajšnjih posnetkov je vlak med vožnjo v podzemlju, ki ga v Londonu nisem mogel tako enostavno posneti, saj so stojala tam prepovedana. Ker pa sem veliko na nogah, se največkrat poskušam izogniti odvečni obremenitvi, zato je stabilizator slike v ohišju, ki ga ponuja a7R III, zame ključnega pomena.”
V Ronovih mestnih projektih je izjemno pomembna tudi široka ponudba objektivov Alpha.
“Uporabljam 12–24-milimetrski objektiv, ampak večinoma, ko snemam z vrha stavbe ali za snemanje notranjih prostorov,” pojasni, “kajti v mestni gneči lahko z dolgimi objektivi, kot je 50- ali 70–200-milimetrski, okolje res poenostavim s čistejšo kompozicijo. Zaradi teže na svoje pohode ne jemljem pogosto 70–200-milimetrskega objektiva, namesto tega poskušam ugotoviti, kje bi mi lahko prišel prav, in se vrnem.”
Njegov najljubši objektiv? “35-milimetrski,” izstreli in nadaljuje, “je preprosto vsestranski in pogled skozenj je podoben pogledu z očesom brez pripomočkov – to je pravi objektiv za pripovedovanje zgodb o urbanih pokrajinah, ki je skupaj s fotoaparatom a7R III temu projektu vdahnil življenje.”
"Fotografija mi ponuja možnost, da se ukvarjam s svetom, ki me obkroža, ga poskušam razumeti in tolmačiti"
