»Med odraščanjem v Braziliji sem veliko deskal na vodi in rolkal. Med rolkanjem po Riu de Janeiru smo drug drugega snemali. Tako me je začelo zanimati ustvarjanje vsebin,« pravi v Braziliji rojeni fotograf in filmski ustvarjalec Pedro Lemos. Leta 2012 se je Pedro preselil v Evropo, da bi tekmoval v rolkanju, na koncu pa se je izkazalo, da je njegova prihodnost v filmskem ustvarjanju in fotografiranju.

»Na Portugalskem sem dobil službo pri rolkarski reviji, nazadnje pa sem pristal na Norveškem in se logično usmeril v delo s smučarji, med drugim z reprezentanco v alpskem smučanju. Zdaj pri svojem delu fotografiram vse vrste športov.«

Pedro fotografira vse, od igrišč do boksov na dirkališčih, pri tem pa odvisno od potreb uporablja različne fotoaparate. »Večino časa fotografiram s fotoaparatom Sony Alpha 1 – njegova hitrost fotografiranja 30 sličic na sekundo in hitro ostrenje mi omogočata, da vedno ujamem dogajanje. Kot dodatni fotoaparat pa imam včasih s seboj tudi Sony Alpha 7R V. Ta s senzorjem z 61 milijonov slikovnih pik ustvarja neverjetno podrobne posnetke, zato je uporaben za komercialne ali portretne fotografije. Snemam tudi veliko videoposnetkov, pri tem pa rad uporabim fotoaparat Sony ZV-E1; je preprost za uporabo in lahek, zato ga uporabim, ko moram hitro posneti vsebine za družabna omrežja. Če pa moram posneti fotografije, je ločljivost 12 milijonov slikovnih pik več kot dovolj za spletna mesta družabnih omrežij. Za intenzivnejše celodnevno snemanje pa uporabim Sony FX3.«

Ne glede na to, kateri fotoaparat Sony Pedro uporablja, se pri njih zanaša na neverjetno sposobnost samodejnega ostrenja. »Navdušen sem nad natančnim in pametnim ostrenjem. Na primer pri nogometu mi ni treba skrbeti, kadar igralci preigravajo žogo in se nekdo postavi pred njih – samodejno ostrenje ostane na prvem igralcu. To je ključni razlog za to, da uporabljam fotoaparate Sony.«

Ker je ostrenje še ena stvar, za katero Pedru ni treba skrbeti, se lahko osredotoči na snemanje fotografij, ki pripovedujejo zgodbo. Zaradi kanalov družabnih medijev pa so se stvari spremenile in prilagodljivost zdaj omogoča prikaz več posnetkov. »V športu se lahko stvari zgodijo hitro in biti moram čim bolj neopazen. Zato poskušam narediti čim več fotografij, ki pripovedujejo zgodbo o celotnem dogodku.«

Med pripovedovanjem zgodbe je pomemben tudi kontekst, za kar si Pedro prizadeva med portretnim fotografiranjem športnika. »Portretu vedno želim poleg samega obraza dodati še nekaj. Pri tekaču na primer poskušam v ozadju zajeti atletsko stezo, pri deskarju pa poskušam vključiti valove. To daje občutek, da je športnik v svojem naravnem okolju – tam, kjer je sproščen in kamor spada.«

Ko gre za objektive, ima Pedro nekaj najljubših. »Če bi moral izbrati en sam objektiv za vse, bi to bil Sony FE 24-70mm f/2.8 GM II. Gre za vsestranski objektiv, ki je primeren za vse. In ko snemam videoposnetek, z dinamično stabilizacijo, obstaja funkcija za 1,5-kratno obrezovanje, tako da dobim približno 105 mm pri najdaljšem koncu, ne da bi se poslabšala kakovost. Moj najljubši objektiv pa je FE 50mm f/1.2 GM, saj mi je všeč, kako zamegljeno ozadje lahko dobim zaradi majhne globinske ostrine. Za nekatere športe je odličen tudi FE 135mm f/1.8 GM, objektiv FE 400mm f/2.8 GM OSS pa je seveda čudovit za nogomet.«

To, da je Pedro med odraščanjem snemal rolkanje, je vsekakor vplivalo na njegovo delo. Kar si zada, tudi uresniči, pri čemer tudi improvizira, da dobi posnetek, ki ga želi. »Vedno poskušam najti druge rešitve in razmišljati zunaj okvirjev – rolkanje mi je pomagalo razmišljati drugače.«

Ena od fotografij, pri kateri so Pedrove improvizacijske veščine prišle do izraza, je fotografija plavalca, ki deluje, kot bi bila posneta z dronom. »Dejansko je bila posneta s fotoaparatom ZV-E1. Fotoaparat sem navezal na drog in ga postavil nad plavalca; nato sem uporabil aplikacijo Sony Creators na svojem telefonu, da sem ustvaril kompozicijo in fotografiral.«

Ob poklicnem delu se Pedro posveča tudi osebnemu projektu – fotografiranju otrok, ki igrajo nogomet na brazilskih ulicah. »Ti otroci nimajo ničesar. Imajo samo žogo za igro in prijatelje, vendar so vseeno zelo srečni.« Ko bo projekt zaključen, Pedro namerava prodati natisnjene fotografije, zaslužek pa nameniti v Brazilijo, da bi pomagal otrokom v svoji domovini. »Vedno so nasmejani. Ne pritožujejo se; preprosto gredo na ulico in igrajo nogomet.«