V dobi, ko lahko neskončno brskamo po slikah na svojih telefonih, je že preprost prejem natisnjene fotografije nekaj vznemirljivega. »Ko sem prve ljudi presenetil s sliko, je bilo čarobno,« se spominja nizozemski fotograf in filmski ustvarjalec, ki se je poimenoval The Guy with the Printer.

Ko je preživljal težko obdobje v svojem življenju in iskal nov ustvarjalni projekt na področju fotografije in filmskega ustvarjanja, je slučajno naletel na video uličnega fotografa, ki je svoje slike kazal ljudem, ki jih je fotografiral. »Odziv ljudi, ko so videli svoje fotografije, me je precej navdušil. Toda v videoposnetkih ni bilo mogoče slišati pogovora, ljudje pa so slike videli samo na telefonih.«

Takrat je The Guy dobil idejo, da bi začel s podobnim projektom, vendar z namenom, da slike natisne in jih izroči svojim objektom, srečanje pa posname z majhnim fotoaparatom.

Spominja se, kako je bilo, ko je osebi izročil prvo fotografijo, ki jo je posnel: »Bilo je kot eksplozija ljubezni. Za menoj je bilo težko obdobje, ko sem bil precej depresiven, potem pa sem dobil priložnost, da ljudi osrečim in jim s svojim dejanjem pričaram nasmeh na ustnice. Šlo je za nekaj zelo majhnega – samo fotografija, vendar je potem tukaj še pozornost, ki jo nameniš ljudem, ko jih presenetiš. To mi daje odličen občutek.«

The Guy za svoj projekt uporablja nizozemska mesta, kot sta Amsterdam in Rotterdam, kjer se veliko lažje zlije z okolico kot samo še en fotograf, kot bi se lahko v majhnem mestu ali vasi. »Za fotografiranje vedno skušam najti nekoga, pri katerem imam občutek, da se za trenutkom skriva večja zgodba. Na ulicah vidiš veliko ljudi, vendar včasih opaziš nekoga, ki izstopa – in to je tisto, kar iščem.«

The Guy je pred kratkim za snemanje uličnih fotografij uporabljal fotoaparat Sony RX1R III z ločljivostjo 61 milijonov slikovnih pik in 35-milimetrskim objektivom z zaslonko f/2. »Ko sem fotoaparat prvič držal v rokah, sem pomislil : »To je čudovito.« Zelo mi je všeč ohišje, saj je tako kompaktno in se zlahka prilega v torbo ali žep. Poleg tega ima starinski slog. To je zelo lep fotoaparat za uporabo na ulici, toda kar mi je bilo pri RX1R III zelo všeč, je 35-milimetrski objektiv z zaslonko f/2 za portrete. Zaslonka f/2 ustvarja čudovito plitko globinsko ostrino, idealno za portrete. Fotoaparat mi je bil všeč od trenutka, ko sem ga prvič uporabil.«

The Guy s seboj na delo običajno prinese fotoaparat Sony Alpha 7 III in objektiv FE 70-200mm f/2.8 GM OSS, s katerima snema pristne trenutke in portrete. »S fotoaparatom RX1R III in objektivom z goriščno razdaljo 35 mm pogosteje pristopam k ljudem in jih vprašam, ali lahko posnamem njihovo fotografijo.« Ločljivost 61 milijonov slikovnih pik mi zagotavlja dovolj prilagodljivosti za širokokotno fotografiranje in zajemanje prizora ali pa obrezovanje pri urejanju. Tudi ločljivosti je več kot dovolj za izdelavo natisov.«

Kljub velikosti ima fotoaparat Sony RX1R III vse najnovejše tehnologije Sony, vključno s tehnologijo ocenjevanja človeške drže in sledenjem v realnem času, ki fotoaparatu omogočata, da hitro in natančno izostri objekte na fotografijah, The Guy pa se lahko osredotoči na kadriranje. »Ker je zelo hiter, mi ni treba več razmišljati o ostrenju. Fotografirati moram zelo hitro, zato je RX1R III zame kot nalašč za tovrstne fotografije.« The Guy, ki svoje delo hitro opravi kar na ulici, uporablja bralnik za kartice SD, da slike kopira v telefon, kjer jih lahko hitro ureja ter prilagaja barve in kontrast. Potem pa s tiskalnikom Bluetooth sliko natisne kar iz telefona ter jo izroči osebi, ki jo je fotografiral.

»Vsi imamo na svojih telefonih na tisoče slik, vendar jih nikoli ne vidimo vseh. Če pa nekomu podariš natisnjeno fotografijo, je to nekaj fizičnega, kar lahko ta oseba odnese s seboj domov in pokaže družini ali prijateljem. Podarim jim spomin, ki ga lahko primejo v roke. Mislim, da je to tisto, kar se najbolj razlikuje od prikazovanja fotografije na zadnji strani fotoaparata ali na zaslonu telefona. Iz odzivov ljudi je mogoče opaziti, kako veliko jim to pomeni.« Eden od bolj nepozabnih trenutkov se je zgodil, ko je The Guy fotografiral brezdomca in ga vljudno vprašal, ali bi mu dovolil posneti njegov portret. »Fotografija ni bila presenečenje, saj sem ga prosil za dovoljenje, vendar pa sem se vrnil z natisnjeno fotografijo. Bil je v šoku. Rekel mi je: 'Tako srečen sem, zares si mi polepšal dan.' Ko sem odšel, sem se ozrl čez ramo in on je še vedno gledal fotografijo. To se me je resnično dotaknilo, saj sem v tistem trenutku spoznal, kakšen vpliv lahko imam na ljudi. To je bil zelo lep trenutek.«