Medtem ko dvakratni svetovni prvak v enduru Johnny Aubert vijuga po suhem jezeru v turški provinci Ankara, specialist za koordinacijo in produkcijo kaskaderjev Philip Platzer spremlja njegov napredek in hiti s fotografiranjem s hitrostjo 30 sličic na sekundo. Kolo se vije okoli pobeljenih skal in se potaplja v suhe odtočne kanale, Philipov fotoaparat Sony Alpha 1 pa je dovolj hiter, da vse to spremlja. Vsak okvir je poln dinamike in podrobnosti ... a se to skoraj sploh ni zgodilo.

Nekaj ur prej, na drugi lokaciji, ni šlo najbolje. »Dogovorili smo se, da bomo snemali na slanem jezeru, ki so ga izbrali za nas,« pravi Philip, »toda takoj je bilo nekaj narobe – ni bilo prahu ... samo tanka plast solnih kristalov. Videti je bilo čudovito, a za nas neprimerno, saj sem želel za te fotografije energijo in pustolovščino, za to pa je bil potreben prostor, kjer bi lahko vse razdrli in v zrak metali pesek, kamenje in prah«.

Vendar pa je prav to, da si priznaš svoje napake, se pobereš in greš naprej, pripeljalo do velikih dosežkov v športu – in tudi fotografiji. Philip nadaljuje: »To je verjetno najpomembnejša stvar, ki sem se jo naučil med fotografiranji akcijskih prizorov – prizadevati si za najboljše in se ne zadovoljiti z nečim, kar je enostavno. Nikoli se ne bojim eksperimentirati. Pri tem mi zelo pomaga iskanje prave lokacije in ustvarjalnost z osvetlitvijo.«

Pri takšnem eksperimentiranju gre za predstavitev moči in hitrosti kolesa z gibanjem, nadaljuje, »ki pogosto izhaja iz počasnejših hitrosti zaklopa, učinkov, kot je premikanje, in njegove interakcije z makadamskimi potmi. Želim, da gledalec začuti vsako udrtino in vsak pospešek tega motornega kolesa pri hitrosti 200 km/h.«

V neki drugi situaciji, ko je Johnny Aubert vijugal po makadamski poti, je bil potreben drugačen pristop. »To je bil bolj tehničen teren, zato sem želel ustvariti slike, ki bi pokazale, kako se motorno kolo spoprijema z njim,« pojasnjuje Philip. »V tem primeru je šlo bolj za eksperimentiranje s kompozicijo. Okoli njega sem postavljal več ovir, da bi prikazal pustolovščino. S pomočjo plitve globinske ostrine f/2,8 sem želel ujeti, kako premaguje ovire.«

Ker je šlo za marketinški projekt, so bile seveda potrebne tudi druge vrste fotografij. »Pri takšnem ustvarjanju je vedno pomembnih več stvari,« pojasnjuje Philip, »saj je poleg same akcije pomembno, da so vidni tudi logotipi ali barve, zato je treba skrbno izbrati kote. Spet je bila pomembna lokacija. Imeli smo dovolj prostora, da smo izpopolnili sled pnevmatik, osvetlitev ob koncu dneva pa je delovala odlično.«

Philip izpostavlja tri glavne prednosti fotoaparata Sony Alpha 1, ki mu omogočajo, da se osredotoči na kompozicijo in režijo, namesto da skrbi za nastavitve. »Največja prednost je samodejno ostrenje fotoaparata Alpha 1,« pravi. »To je nekaj, na kar se lahko 100-odstotno zaneseš, saj veš, da ga ne bosta zmedla hitrost kolesa ali prah, ki piha naokoli. Večino časa fotografiram s široko odprtim objektivom 70-200mm f/2.8 GM, zato mora biti ostrenje natančno. S tem fotoaparatom nikoli ni ostrenja spredaj ali zadaj. To je velik, velik korak naprej v športni fotografiji.«

Philip je pri tem fotoaparatu videl tudi prednost načina z največ 30 sličicami na sekundo. »V resnici gre za dramatično držo,« pojasnjuje, »saj bo v seriji fotografij ena fotografija vedno imela najboljši kot ali poza. Gre za delček sekunde, ko se kolo premakne na popolno mesto, potem pa ga spet ni več. Uporaba fotoaparata Alpha 1 v tem načinu je kot zamrznitev videoposnetka, vendar z vso kakovostjo visoke ločljivosti.«

Ločljivost 50 milijonov slikovnih pik, ki jo ponuja ta fotoaparat, je nekaj, kar Philip vidi kot veliko prednost. »Možnost obrezovanja akcijskih slik je res koristna, vendar ne gre samo za približevanje. Ker so slike za tisk in splet potrebne v vodoravnem in navpičnem formatu, je s fotoaparatom Alpha 1 zelo enostavno fotografirati v prvem formatu in kadre obrezovati v drugem. Na primer, na začetku motokros dirke ni časa za spreminjanje orientacije, zato je to res koristno.«

Ko se ozre nazaj na še en uspešen projekt, izveden s pomočjo fotoaparata Sony Alpha 1, Philip meni, da se še vedno uči. »To fotografiranje me je opomnilo, kako pomembna je izbira lokacije pri akcijski fotografiji,« zaključi, »in tega, da se ne smem zadovoljiti z nečim, kar mi ne da pravega občutka. Z nekaj spremembami pri našem fotografiranju in s pomočjo fotoaparata Alpha 1 smo bili spet na pravem mestu in pripravljeni, da uspemo.«