Kolesarjenje je zame vsekakor najbolj raznolik šport za fotografiranje. Zato mi je tako všeč. Uporabim lahko veliko različnih vrst fotografije. Pred samim začetkom lahko posnamem portrete, posnamem lahko dogajanje med dirko, ki ga umestim v pokrajino, na koncu pa je tu še cilj, kjer lahko ujamem surovo akcijo, energijo in čustva.
Čustvo je ogromen del tega, zaradi česar je kolesarstvo tako zanimiv šport za fotografiranje. Čeprav lahko uporabite najrazličnejše stile fotografiranja, so najboljši posnetki sestavljeni iz treh stvari. Najprej je treba vzpostaviti občutek umeščenosti v prostor, kar lahko naredite s posnetkom znamenitega spomenika ali pokrajine. Nato je treba vključiti ključne nosilce dogajanja, na primer nosilca rumene majice ali nekoga, ki velja za favorita za zmago. Na koncu pa je treba vključiti tudi občutek čustev in truda – pot na obrazu ali raztrganine na dresu, ki so posledica padca.
Zaradi različnih stilov fotografije in dostopa do prizorišča morate imeti pri roki ustrezne objektive. Na srečo so moji objektivi Sony Alpha precej majhni, zato imam lahko s seboj večino svoje opreme. Običajno imam s seboj dve ohišji Sony Alpha 9, eno s 100–400 mm objektivom, drugo pa z objektivom 85 1.4 za fotografiranje pred začetkom dirke in 16–35 mm za fotografiranje med samo dirko in na cilju. To pomeni, da sem lahko pri kadriranju zelo ustvarjalen. Po zaključku dirke običajno uporabim objektiv 50 1.8 za skrite portrete športnikov. S seboj imam vse, kar potrebujem.
Čeprav objektiva 16–35 običajno ne povezujemo s športom, je lahko na terenu zelo uporaben. Omogoča mi večjo ustvarjalnost med kadriranjem, na primer fotografiram lahko skozi okna kavarn ali iz notranjosti avtomobila in dobim drugačen videz. Ker je Alpha 9 opremljen z izskočnim zaslonom, lahko fotografiram pri visokem ali nizkem kotu. Tako lahko fotografiram višje kot segajo roke občinstva, stojim lahko na avtomobilu ali pa se čisto približam tlom in tako dobim močnejši vtis vožnje. Na ta način dobim tudi nekoliko zamegljeno ospredje in globino ter postavim v ospredje dogajanje.
Sistem samodejnega ostrenja pri seriji Alpha 9 je zelo napreden, hkrati pa tudi zelo prilagodljiv, kar je odlično za fotografiranje kolesarstva. Vedno uporabljam način neprekinjenega samodejnega ostrenja. Za akcijske posnetke za območje samodejnega ostrenja izberem prilagodljivo območje. Z upravljalno ročico ga premaknem v sredino ali pa ga nekoliko zamaknem, če želim kolesarje potisniti na eno ali drugo stran okvira, nato pa premaknem fotoaparat tako, da območje obdržim na kolesarju, ki ga želim izostriti. Menim, da je to najboljši način, še posebej takrat, ko se mi približuje gruča kolesarjem med sprintom. Če fotografiram portrete ali posnetke na skrivaj ob koncu dirke, preklopim na način sledenja oči.
Pri osvetlitvi posnetkov kolesarjev uporabljam tri glavne pristope. Pri prvem zamrznem fotografiran subjekt. Pri tem vedno fotografiram s prioriteto zaslonke. Ker se svetlost okvira spreminja, medtem ko spremljam kolesarje, nudi boljšo osvetlitev od ročnega načina. Nastavim zaslonko, nato pa nastavitev ISO nastavim na samodejno in omejim najnižjo hitrost zaklopa na približno 1/1000 sekunde. Po tem prilagajam gumb za izravnavo osvetlitve. Glede na svetlobne pogoje potrebujem osvetlitev ali zatemnitev. Pri Sonyjevih brezzrcalnih fotoaparatih lahko v elektronskem iskalu v živo vidim, kako to vpliva osvetlitev.
Pri bolj pasivnih situacijah uporabljam ročni način fotografiranja in namenoma uporabim srednje hitrosti zaklopa, na primer 1/60 sekunde. Če sem na primer v trgovini in kadriram kolesarja, ki vozi mimo vhodnih vrat v trgovino, sta notranjost in gledalci izostreni, kolesar, ki vozi mimo, pa je malenkost zamegljen, kar mu daje občutek živosti. Če je kolesar pri takšnih posnetkih preveč izostren, se preveč zlije s statičnimi deli prizora.
Na koncu pa so še premikajoči se posnetki, ki so kombinacija nizke hitrosti zaklopa in premikanja fotoaparata. Kolesar je tako izostren, ozadje pa zamegljeno. Tovrstno fotografiranje je pri kolesarstvu precej zahtevno. Za premikanje imate na voljo približno 1/10 sekunde, zato lahko pride do napak. Fotoaparat se lahko zatrese, poleg tega pa se lahko tudi telo kolesarja premika gor in dol. Z neprekinjenim fotografiranjem imate večje možnosti za uspeh. Tudi če so izostrena le očala, čelada ali obraz, je zame to uspeh.
