Kot krajinski fotograf se ukvarjam predvsem z astrofotografijo, zato imam raje objektive z velikimi zaslonkami, da lahko ponoči ujamem čim več svetlobe. To pogosto pomeni velike in težke objektive, ki na potovanjih niso ravno priročni.

Zato sem bil zelo radoveden, ko sem slišal za novi objektiv FE 16mm f/1.8 G – izjemno hiter širokokotni objektiv, ki tehta le malo več kot 300 g. Naj to ponazorim tako: poleg njega sem postavil svoja obstoječa astro objektiva FE 14mm f/1.8 GM in FE 24mm f/1.4 GM. Objektiva, ki sta že zelo majhna in lahka, sta v primerjavi z njim videti ogromna in sta približno 50 % težja. Zato je objektiv FE 16mm f/1.8 G trenutno najlažji in najmanjši objektiv za astrofotografijo na trgu.

Resnično sem želel temeljito preizkusiti ta objektiv in ker za to ni boljšega načina, kot da poskušaš ujeti čarobni severni sij pozimi, sem se odpravil na kratko enotedensko potovanje na Islandijo. Ob pristanku na Islandiji me je pričakalo nevihtno vreme – značilno za polarno zimo. Ne glede na vreme so bili prvi cilj slapovi. Pri slapu Brúarfoss je rahlo snežilo, vendar to za objektiv, zaščiten pred vlago, ni bilo težava. Zaradi izredno širokega kota 16 mm je bilo enostavno posneti slap in njegovo sinje modro rečno strugo. Z daljšimi časi osvetlitve med 0,1 in 1 sekundo je mogoče doseči zanimive učinke toka. V idealnih razmerah se za dosego teh časov osvetlitve podnevi uporabljajo filtri ND. V primerjavi z objektivom FE 14mm f/1.8 GM se lahko filtri z vijačnim nastavkom enostavno pritrdijo s pomočjo vgrajenega 67 mm navoja za filtre na sprednji strani objektiva. Ker je bilo moje bivanje na Islandiji zelo spontano, s seboj nisem imel 67-milimetrskih filtrov, zato sem moral improvizirati. Z najmanjšo zaslonko f/22 in ISO 50 sem lahko celo brez filtra dosegel čas osvetlitve 1/5 s. Čeprav lahko učinki uklona negativno vplivajo na ostrino pri f/22, sem bil resnično zadovoljen z ostrino celotne fotografije in sem lahko čudovito ujel tok. Točno tako mora delovati objektiv, saj moramo krajinski fotografi pogosto improvizirati.

Naslednji postanek je bil pri znamenitem slapu Skógafoss. Vse upe, da bi tam ujel severni sij, je hitro razblinila nevihta. Sklenil sem, da bom prespal v bližini slapa, da bi lahko prizor fotografiral zjutraj. Ponoči je snežilo, tako da sem ga lahko fotografiral z odejo sveže zapadlega snega. Presenetilo me je minimalno geometrično popačenje, kar ni običajno pri objektivih z izredno širokim kotom. Zaradi majhne razdalje ostrenja 13 cm sem se poigral z ostrenjem in skoraj nisem zaznal dihanja pri ostrenju (spremembe vidnega polja pri spreminjanju ostrenja). To je idealno za povečevanje globine polja pri fotografiranju pokrajin. To sem storil tukaj s fotoaparatom Alpha 7R V, ki podpira samodejno povečevanje globine polja kot način slike. Ledene strukture v ospredju in zasnežen slap v ozadju.

Vremenska napoved za naslednjo noč je bila na jugovzhodu države obetavna. Moj cilj je bil Vestrahorn, osupljiva gora naj jugu Islandije. V regijo sem prispel zvečer in se malo razgledal. Pogoji so bili odlični: sveže zapadel sneg na prekrasni gori, ki jo je mogoče fotografirati s severa z obalo v ospredju. Po sončnem zahodu se je nebo zjasnilo in veter, ki je običajno v tej regiji zelo močan, se je presenetljivo polegel. Po večerji v avtodomu se je začela velika predstava na nebu. Severni sij običajno ne traja dolgo, zato sem moral pohiteti. Pograbil sem nahrbtnik in se odpravil na obalo. Na poti sem se na hitro ustavil sredi zasnežene pokrajine. Severni sij je zavzemal celotno nebo, zato sem se odločil posneti panoramsko fotografijo. Ker se severni sij premika dinamično, je treba posamezne fotografije posneti zelo hitro. Krajša kot je goriščna razdalja, manj posameznih fotografij je potrebnih in večja kot je zaslonka, krajši je čas osvetlitve – idealni pogoji za objektiv. Sam sem se z naglavno svetilko umestil na eno samo fotografijo, ki jo je bilo z vgrajenim 10-sekundnim samosprožilnikom na fotoaparatu enostavno posneti.

Ker nisem smel izgubljati časa, sem se odpravil proti obali. In tam se je pokazala resnična zmogljivost objektiva. Poskušal sem fotografirati severni sij nad Vestrahornom z odsevom na tanki plasti vode vračajočih se valov – vse v zelo temnih pogojih … Sliši se težko in tudi je! Kratki časi osvetlitve so bili zdaj resnično pomembni, da me ni oplazil naslednji val. Z zaslonko f/1,8 in ISO 4000 sem lahko v 4 sekundah posnel dobro osvetljeno fotografijo. In delovalo je! Severni sij je odseval skupaj z Vestrahornom. Kako čudovit trenutek.

Zdaj sem vse skupaj poskušal popeljati do skrajnih meja. Fotografiranje celovitih panoram med vračajočim se valom. Kako neverjetno zabavno je vse hitreje teči od vala do vala pri temperaturi minus 10 °C. Mokre in zmrznjene noge so zagotovljene. Zato je še pomembneje, da je objektiv majhen in kompakten, saj moraš hitro ukrepati, ko tečeš stran. To s tem objektivom ni nobena težava. Zaradi širokega kota 16 mm in široko odprte zaslonke f/1,8 sem lahko posnel panorame z odsevi na obali. In če sem iskren, sem nad rezultatom navdušen. Pri zaslonki f/1,8 je ostrina zelo dobra, koma in vinjetiranje v kotih pa sta zelo majhna. Vendar najbolje, da si fotografije pogledate sami!

Ko nisem več čutil prstov in sem potreboval kratek premor, sem fotoaparat preprosto usmeril v nebo in naredil čim več posnetkov z uporabo funkcije intervalnega fotografiranja. Pri naknadni obdelavi lahko iz tega ustvarite pospešeno reprodukcijo. S fotoaparatom sem lahko ujel tudi čudovito nevihto v ozadju severnega sija. Osvetlitev sem nastavil na samo 2 sekundi, da bi preprečil zameglitev hitro premikajočega se severnega sija. Za to so nujne velike zaslonke (f/1,8), sicer morate fotografirati pri zelo visokem ISO.

Ko sem spet začutil prste, sem nadaljeval s panoramami. Po približno dveh urah je bilo čarobnosti na žalost konec. Ob sončnem vzhodu sem ob prvi svetlobi znova fotografiral Vestrahorn. Objektiv se je zdaj pri f/13 znova zelo dobro obnesel.

Na poti nazaj sem se ustavil na svetovno znani diamantni plaži in pri čudoviti svetlobi fotografiral »ledene gore« z ledenika Vatnajökull. Vse se je izšlo s posameznimi posnetki. In znova so me rezultati navdušili.

Po tem so se na Islandiji razbesnele silovite nevihte s hitrostjo vetra več kot 200 km/h in fotografiranje ni bilo mogoče, zato sem bil vesel, da sem imel srečo z jasnim nebom. Zadnjo noč sem se na poti na letališče ozrl skozi avtomobilsko okno in zagledal severni sij med oblaki. Našel sem dobro mesto za fotografiranje blizu Reykjavíka in hišo, pred katero je bil ribnik. Tudi tukaj sem imel srečo, da mi je uspelo z objektivom fotografirati čudovite odseve severnega sija. Kot pričakovano, z odlično zmogljivostjo fotografiranja celo pri f/1,8.

Če povzamem, v popoln užitek mi je bilo uporabljati objektiv FE 16mm f/1.8 G. Mislim, da je to odličen objektiv – izjemno lahek in kompakten, zaradi široke zaslonke in navoja za filter pa je izvrsten za astrofotografijo in klasične pokrajine. V moji torbi za fotoaparat bo vedno prostor zanj.