Ime mi je je Matija Vincek in sem popotniški ter ulični fotograf iz Zagreba na Hrvaškem. Rad potujem z malo prtljage, kar odraža tudi moja izbira fotoaparata in objektivov. Pred kratkim sem imel priložnost preizkusiti objektiv FE 24-50mm f/2.8 G in bil sem navdušen nad njegovo zmogljivostjo ter prilagodljivostjo, vendar narava mojega dela pogosto zahteva uporabo širokokotne perspektive. Ko je družba Sony napovedala sorodni objektiv FE 16-25mm f/2.8 G, sem se zelo razveselil in priložnost izkoristil za obisk Avstrije, da bi posnel neverjetne razglede v gorah ter osupljivo arhitekturo Salzburga in Hallstatta.

Objektiv je zelo podoben objektivu FE 24-50mm f/2.8 G in tudi teža je približno enaka. Še posebej mi je bila všeč kakovost izdelave in čeprav je objektiv tako majhen, je na dotik zelo trden in robusten. Obroč za zoom je zelo gladek, pri uporabi obroča za ročno nastavljanje zaslonke pa je mogoče slišati prijeten klik (čeprav je to funkcijo mogoče izklopiti, je odlična za filmske ustvarjalce).

Prvo jutro je bilo nebo jasno in svetloba popolna, zato sem vzel svoj fotoaparat Alpha 7CR in se odpravil ven, da bi preizkusil, kako se obnese.

Pri nastavitvi zaslonke f/2,8 je posnetek izredno oster po celotnem okvirju, nastavitev približno f/5,6 pa ostrino še rahlo izboljša.

Tudi ostrenje od blizu je zelo impresivno in uspelo mi je ujeti tega prijaznega laboda, ki je prišel iskat hrano!

Čez približno eno uro je postalo oblačno, vendar sem želel preizkusiti, kako se bo objektiv spopadel z bolj medlo svetlobo, zato sem se še naprej gibal okoli jezera.

Eden od razlogov, zakaj mi je fotoaparat Alpha 7CR še posebej všeč, je, da mi senzor z 61 milijona slikovnih pik omogoča veliko prilagodljivosti pri obrezovanju brez izgube podrobnosti, zato se v postprodukciji ne bojim preoblikovanja posnetkov. V nekaj primerih sem želel imeti nekoliko daljšo goriščno razdaljo od 25 mm, zato sem posnetek preprosto obrezal, da sem dosegel učinek fotografiranja s 35-milimetrskim objektivom. Prav tako mi je zelo všeč možnost preklopa na način APS-C v fotoaparatu, če želim pred fotografiranjem pregledati obrezani posnetek.

V nove Sonyjeve objektive je bila pred kratkim vključena funkcija kompenzacije dihanja pri ostrenju, ki je še posebej uporabna za filmske ustvarjalce. S seboj sem imel fotoaparat ZV-E1 in posnel nekaj preizkusnih posnetkov, da bi videl, kako dobro se obnese. Ni mi bilo treba skrbeti, saj je bilo komaj opazno tudi ko sem se premikal od najbližje točke ostrenja (samo 18 cm na koncu 16 mm) do neskončnosti. Tudi hitrost samodejnega ostrenja tega objektiva je bila izredno hitra in poskusil sem jo ukaniti s hitro menjavo objekta (a pri tem doživel poraz!).

Ko je svetloba upadla, sem se vrnil v hotel in pregledal posnetke, ki sem jih ustvaril čez dan, ter naredil načrt za večerno raziskovanje mesta.

Objektiv se je dobro ujel z mojo ljubeznijo do iskrenega uličnega fotografiranja in s tako kompaktno opremo sem lahko fotografiral neopaženo.

Pri tako šibki svetlobi vedno fotografiram s široko odprto zaslonko, a ker sem videl, kako se objektiv obnese pri nastavitvi f/2,8, mi tega ni bilo treba.