Za uspešno ulično fotografijo je potrebnih veliko sestavin, a ena od najpomembnejših je zagotovo pogum. Tudi če imate najboljšo opremo in odlično tehniko, še vedno potrebujete določeno mero poguma, da sebe in svoj fotoaparat potisnete v središče človeškega življenja. In če ste pogumni, je to tako lahko, kot stopiti skozi vhodna vrata.

Kljub dolgoletnim izkušnjam z odkrito in dokumentarno fotografijo Thomasa Kakareko še vedno privlači ulica s svojo opojno mešanico tveganja in nagrade. To je vznemirjenje, ki je še zdaj enako močno kot takrat, ko se je prvič odpravil na ulico, oborožen zgolj s telefonom s fotoaparatom. In še vedno se znova vrača prav zaradi teh pristnih in tradicionalnih vidikov uličnega fotografiranja.

»Veliko mojih najnovejših uličnih del je bilo posnetih v bolj umetniškem ali ilustrativnem slogu,« pravi, »z urbanim vzdušjem, kot je podoba mesta s človeškim elementom. Vendar me v resnici bolj navdihujeta čustvena plat te tematike in vznemirjenje, ki ga začutiš, ko se znajdeš sredi množice. Zato sem se želel odmakniti od fotografiranja silhuet in anonimnih likov, kot sem to počel doslej, in se vrniti k nečemu bolj surovemu.«

»Želel sem se vrniti k fotografiranju posnetkov, na katerih lahko vidiš obraz osebe, čustva, ki jih čuti, in morda celo začutiš vznemirjenje, ko te ta oseba zagleda. Delček sekunde interakcije ali izmenjave, ki je iskrena in neponovljiva,« nadaljuje. »To je slog, ki je bližje začetkom ulične fotografije.«

Eden od Thomasovih najljubših načinov, da bi to dosegel, je fotografiranje parov na ulici. »Te fotografije ne prikazujejo umetno ustvarjenega prizora. So popolnoma iskrene. Preprosto iščem ljudi, ki gredo v mestu mimo mene ali se skupaj ustavijo. In opazuješ lahko ta zelo čista čustva, ko se sporazumevajo ali pa ti s svojo telesno govorico preprosto razkrivajo, kaj čutijo. Ko fotografiraš te interakcije in trenutke, se zdi, kot bi v fotoaparat ujel majhno iskrico – čisti človeški element v urbanem okolju, z odlično svetlobo in parom, kjer sta oba povsem zatopljena drug v drugega.«

Kot pri vsaki ulični fotografiji je tukaj najpomembnejše, da te ne vidijo, pravi Thomas. »Izginiti moraš. Zanimivo je, da pri parih to ni preveč težko. Pogosto sta tako osredotočena drug na drugega, da te morda sploh ne opazita.«

»Ko sem začel z ulično fotografijo, sem fotografiral s telefonom, zaradi česar sem lažje ostal skrit, saj ga imajo vsi ves čas v rokah. Tako lahko fotografiraš, medtem ko se pretvarjaš, da igraš igrico ali si ogleduješ novice. S pravim fotoaparatom, kot je Sony Alpha 7R IV, ki ga zdaj uporabljam, je dodatna kakovost, ki jo omogoča, neverjetna, vendar ga moraš uporabljati tako, da ne pritegneš pozornosti.«

»Že samo gib, ko fotoaparat približaš očesu, povzroči, da te ljudje opazijo ali se vedejo drugače, kar pomeni, da si morda zamudil odločilni trenutek. Zato je ob uporabi ustreznega fotoaparata lažje fotografirati ljudi od zadaj ali z razdalje. Nekatere funkcije fotoaparata Alpha 7R IV pa omogočajo, da si manj opazen. Zlasti premični zaslon, ki ga je mogoče nagibati in obračati, kar mi omogoča, da lažje fotografiram z boka ali nizko ob tleh. S telefonom sem se včasih pretvarjal, da si zavezujem vezalke, z zaslonom fotoaparata Alpha 7R IV pa lahko naredim nekaj podobnega.«

Thomas pravi, da pri tem svojo vlogo igra tudi samodejno ostrenje fotoaparata Alpha 7R IV, ki lahko ohranja objekte izostrene, medtem ko se sam osredotoča na kompozicijo in to, da ga ne opazijo. »Omogoča mi tudi delo z zelo majhno globinsko ostrino in natrpanimi mestnimi prizori,« dodaja, »ne da bi točka ostrine zdrsnila z mesta, kjer jo želim ohraniti.«

Thomas med svojim uličnim delom pogosto snema kratke filmčke za Instagram, pri čemer je bil navdušen tudi nad zmožnostjo fotoaparata Alpha 7R IV, da hitro preklopi s fotografij na videoposnetke. »S samo enim premikom stikala lahko posnamem isti prizor,« potrdi, »ne da bi mi bilo treba zamenjati fotoaparat ali objektiv, kar mi omogoča ustvarjanje vsebin, ki združujejo fotografije in filme.«

Ulica je torej tema, ki zahteva in nagrajuje pogum, morda pa je najbolj pogumno ravno to, da pri tem vztrajamo. »Ta vrsta fotografije je lahko izjemno težka in zelo nepredvidljiva,« potrjuje, »in na ulici lahko preživiš tedne ali mesece, pa ne dobiš ničesar, kar bi te navdušilo. Vendar moraš vedno vztrajati, saj to dobre slike naredi še bolj posebne. Ko ujameš popoln trenutek za milijon dolarjev in ga zamrzneš v času, je preprosto čudovito. Vesel sem, da mi Sony pomaga povrniti ta občutek.«