Izostren posnetek

To je Steven Oprinsen, slaven nizozemski slikar in umetnik mešanih medijev. Steven v svoji panogi sodi v sam svetovni vrh, vendar se je moral spopadati tudi s številnimi težavami. Živel je precej hedonistično življenje, trpel zaradi izgube in bil nekaj časa celo brezdomec. Vendar se je spopadel s težavami in se povzpel nazaj na vrh.

Steven je bil moj prijatelj, ki je novembra 2020 nenadoma umrl zaradi zastoja srca. Zato ima ta portret zame poseben pomen.

Slika je vse, kar mi je pomembno. Gre za močan posnetek. Vidite lahko tako njegovo trpljenje kot tudi ponos na to, kaj je dosegel.

Posnetek sem posnel s fotoaparatom Sony Alpha 7R III in uporabil objektiv z vmesnikom za preklop nagiba. Tak vmesnik običajno uporabljamo takrat, ko želimo, da so navpične linije ravne, na primer pri fotografiranju arhitekture ali izdelka, tukaj pa sem ga uporabil za spremembo globinske ostrine.

Steven se mi je vedno zdel nekoliko skrivnosten. Po vsakem pogovoru z njim sem si mislil, ‘Kaj se je zgodilo z njim?’ Zelo globoka osebnost je bil in to sem poskusil prikazati s to fotografijo. Z vmesnikom za preklop nagiba sem izostril le njegove oči in obraz. Preostanek njegovega telesa je zamegljen. S tem sem ustvaril skrivnostno in neobičajno globinsko ostrino. Vse to sem naredil s fotoaparatom, brez naknadnega urejanja s programsko opremo.

Običajno fotografiram z elektronskim iskalom fotoaparata, toda pri tej fotografiji nisem mogel uporabiti odličnega samodejnega ostrenja oči, ki ga običajno uporabim pri fotografiranju portretov. To je ena najboljših funkcij v zadnjih nekaj letih. Toda zaradi vmesnika za preklop nagiba sem moral izostritev nastaviti ročno. Za izostritev posnetka sem uporabil funkcijo maksimiranja ostrine in zadnji zaslon. Tako sem globinsko ostrino uporabil le za Stevenove oči.

Nastala je fotografija, za katero menim, da prikazuje resničnega Stevena Oprinsena. V portretu je zaznati ranljivost. Vedno je zbijal šale in se pretvarjal, da je vse v redu. Na tak način se je zaščitil. Nikoli ni nikogar popolnoma spustil k sebi. Toda pri tem posnetku je bila med nama vez, zaradi katere je odložil svojo masko in zid, ki ga je imel postavljenega okoli sebe.

Zato sem tako ponosen, da sem portretni fotograf. Ljudje mi dovolijo vstopiti v njihova življenja, da lahko nato posnamem te portrete.