Ostrenje posnetka

Kaj vam pride na misel, ko si predstavljate italijansko pokrajino? Za večino ljudi je to lahko žarek sonca s hladno azurno vodo, toplimi terakotnimi strešniki in mirnimi zelenimi dežniki. Toda italijanska pokrajina je tudi divja, potresna drama. »V krajih, kot je dolina Belice na Siciliji, je lahko zemlja nasilna in poškodovana zaradi moči zemlje,« pojasnjuje Cristiano Ostinelli. »Leta 1968 je potres popolnoma uničil mesto Gibellina in tamkajšnje druge, zaradi česar je do sto tisoč ljudi ostalo brez domov. V 1980-ih,« nam pove, »je umetnik Alberto Burri ustvaril serijo instalacij, ki so jih navdihnile ruševine mesta. Največji, Cretto di Burri ali 'razpoka Burrija', je ogromna struktura cementnih blokov in kanalov, ki sledi prvotni liniji ulic in teče kot val čez pobočje.« Na lokacijah, kot je ta, Cristiano najde nekaj svojih največjih navdihov za portretno fotografijo. »Ker sta spomenik in pokrajina okoli njega tako ostra, rad postavim model v takšnih situacijah. Ustvarja kontrast med brutalnim okoljem ter mehkobo in lepoto objekta ter tega, kar ima na sebi. Na tem posnetku imamo živo osebo v kraju, kjer že pol stoletja nihče ni živel. To spet vnaša življenje vanj.« Poleg svojega kontekstualnega kontrasta je Cristianova podoba polna dobesedne svetlobe in sence. »Oblačno, nevihtno nebo je res dodalo občutek, ki sem ga želel,« pravi, »in to sem še poudaril s tem, da sem naravno svetlobo še dodatno osvetlil, medtem ko sem subjekt osvetlil z bliskavico.«

Z uporabo izravnave osvetlitve na svojem Sony Alpha 9 III jo je znižal na -2,3 EV, s čimer je hkrati skrajšal čas zaklopa na 1/4000 s pri f/3,5. »To naredi nebo precej temnejše, medtem ko postane bliskavica najsvetlejši element,« pojasnjuje Cristiano. »Ampak to lahko naredim samo zaradi globalnega zaklopa Alpha 9 III. Ta mi omogoča kombiniranje bliskavice s katerokoli hitrostjo zaklopa, kar pomeni, da lahko še vedno delam pri odprtih zaslonkah, tudi v močnejši svetlobi. Fotoaparati z običajnim zaklopom so omejeni na hitrosti okoli 1/250 s ali pa morajo uporabljati visokohitrostno sinhronizacijo bliskavice, ki nima dovolj moči, da bi premagala sončno svetlobo.« Ker je želel združiti dramatičnost prizora s subjektom, se je Cristiano odločil tudi za objektiv FE 12–24 mm f/2.8 GM. »Ta objektiv mi je zelo všeč, ker lahko res poda kontekst prizora,« pojasnjuje, »čeprav ga je treba pri portretih uporabljati previdno. Če se subjektu preveč približaš ali ga postaviš preblizu roba, se perspektiva nenaravno raztegne. Prav tako moraš držati aparat raven, ne nagnjen. Ampak če to narediš pravilno, je to neverjeten način za umeščanje osebe v pokrajino.« »Večinoma fotografiram poroke,« zaključi Cristiano, »in čeprav sem pri njih lahko ustvarjalen, je osebni projekt, kot je ta, tisti, kjer lahko res spustim domišljijo na plano in improviziram. Fotoaparat, kot je Alpha 9 III, mi daje vzlet.«