Nicholas Mastoras, ki se je v začetku leta 2025 izgubil ustvarjalni zanos, je potreboval nekaj, kar bi spodbudilo njegovo domišljijo, zato si je zastavil projekt in cilj, da bo na njem delal vsaj enkrat mesečno. »To je bila zaveza,« se spominja, »način usmeritve svoje energije v nekaj, kar bi lahko popolnoma nadzoroval, in pomemben način za uravnoteženje mojega komercialnega dela.« Objekt, ki je spodbudil njegovo ustvarjalnost, so bili, ironično, lasje. »Lasje so v človeški kulturi nekaj zelo pomembnega, vendar pa so le redko v središču fotografije,« pojasnjuje, »in čeprav so pogosto razmeroma majhen del portreta, je njihov pomen ogromen. Samo v grški kulturi imajo lasje nešteto pomenov: razkrivajo bogastvo in družbeni status, nakazujejo spolnost, moč ali pomenijo žrtvovanje in zaščito. To je povezano z rituali in obredom prehoda ter je vedno prisotno v alegoriji in mitu. Zdaj, ko je Nicholas v polnem ustvarjalnem zagonu, pravi, da je na eni od njegovih najljubših fotografij v projektu »pravo vzdušje Meduze.« Posnetek je del serije, ki so jo posneli z igralko Tonio Sotiropoulou, oblikovalko las Stello Soulele in mojstrom ličenja Panagiotisom Karakasisom. »To je posnetek, na kateri je videti lepa, vendar je na posnetku tudi kaos,« nadaljuje. »To ni kot običajen portret, kjer so lasje pogosto natančno nadzorovani, temveč so svobodni in energični, celo kaotični, s prameni, ki se sukajo in vijejo okoli njenega obraza.«
Nicholas je fotografijo posnel v svojem studiu, poleg Toniinih lastnih las pa so dodani še umetni prameni, da so zapolnjeni robovi okvirja in obkrožajo njen obraz. »Nato,« pojasnjuje, »smo uporabili ventilatorje, da smo jih razpihnili, Tonia pa se je medtem premikala, da bi se lasje dvigali in vrtinčili okoli njenih potez.« Nicholas je sliko osvetlil z eno bliskavico v veliki mehki škatli in postavil luč tik pred Toniin obraz, saj je bila tako osvetlitev najmehkejša, in uporabil svoj fotoaparat Sony Alpha 7R V v načinu zaporednih posnetkov s hitrostjo 5 sličic na sekundo, da bi zagotovil, da bo imel na izbiro dovolj sličic. »Nisem hotel fotografirati prehitro,« pravi, »vendar sem vsekakor čakal na tisto eno fotografijo, na kateri so lasje v popolnem položaju.« Z objektivom FE 24-70mm f/2.8 GM II je posnel posnetek od blizu in kompozicijo osredotočil na njene oči, pri čemer je izjemno zanesljivo samodejno ostrenje s sledenjem fotoaparata poskrbelo, da so bile njene trepalnice ostre kljub plapolajočim lasem. »Z nastavitvijo zaslonke objektiva na f/8 je bila dosežena največja ostrina,« nadaljuje, »poleg hitrosti bliskavice pa prikazuje tudi vso teksturo las in drobne podrobnosti na njeni koži. Vse to pa še dodatno izboljša neverjetna ločljivost fotoaparata Alpha 7R V, zato vem, da bo videti neverjetno, ko naredim natis in ga razstavim skupaj z drugimi posnetki iz serije.« S svojim projektom, pri katerem je ustvarjalnost še v polnem teku, je Nicholas jasno videl koristi. »Fotografi potrebujejo takšno sprostitev,« pravi. »Obožujem svoje delovne naloge, vendar ni nič boljšega od neomejene ustvarjalnosti takšnega projekta. Dobesedno je, kot da bi spustili lase.«
"Na koncu ni pomembno, kako vidiš stvari, ampak kam jim pustiš, da te odpeljejo."