Ostrenje posnetka

Čeprav je fotografija »Pravljični gozd« čarobna po kakovosti in kompoziciji, na fotografiji Pettra Askø Næssa ni nič izmišljenega. Ta posnetek je rezultat natančne osvetlitve in kadriranja, načrtovanja, potrpežljivosti in trdega dela.

Petter je želel narediti posnetek, ki združuje tri njegove najljubše stvari. »Je poklon ptici, kraju in letnemu času,« razkriva. »Gozd Ål v Hallingdalu je moj najljubši gozd, poln življenja, in prečudovito je biti tam jeseni. Ptica je čopasta sinica. Je majhna in lepa in težko jo je najti. Fotografiranje te ptice predstavlja občutek, ki ga najbolj obožujem pri fotografiranju divjih živali.«

Ta občutek je pričakovanje, občutek, ki ga dobi, ko čaka, da se objekt pojavi v njegovem iskalu. To je priložnost, zgrajena na njegovih izkušnjah in spretnostih, a še vedno mamljivo negotova. »Čopaste sinice so teritorialne,« pojasnjuje, »zato sem našel mesto, kjer sem vedel, da v gozdu morda iščejo žuželke. S svojim fotoaparatom Sony Alpha 1, postavljenim na stojalu, sem uokviril z lišaji obraslo vejo nad gozdnimi tlemi. In potem sem čakal.«

»Bilo je toliko spremenljivk,« se spominja. »Ali bo ptica skočila na mesto, ki sem ga želel, in ali bo dnevna svetloba zdržala? Po potrpežljivih urah čakanja je pristala na pravem mestu, saj je bila svetloba najbolj intenzivna. Pol sekunde pozneje ptice ni bilo več.«

V tistem trenutku se je Petter zanašal na svoj fotoaparat Alpha 1. »Ure ali celo dnevi potrpežljivosti, ki so vloženi v iskanje posnetka, se morajo izplačati in fotoaparat Alpha 1 poskrbi za to,« pravi. »Tu sem uporabil način fotoaparata s hitrostjo 30 sličic na sekundo, da bi najbolje izkoristil ta delček sekunde, vendar sem potreboval tudi dovolj hitrosti zaklopa, da sem ptico zamrznil na veji. Z nastavitvijo ISO 2500 sem dobil 1/5000 s, kar je zaustavilo tudi najmanjše premike.

»Z uporabo neverjetnega načina samodejnega ostrenja oči ptic fotoaparata Alpha 1 je bilo mogoče doseči tudi popolno ostrino,« nadaljuje. »Za fotografe divjih živali je ta način transformativen in tistega dne je na vsakem posnetku našel oko, čeprav je to drobna ptica in majhna v kadru. Takoj ko se je pojavil zelen kvadrat, sem vedel, da je to zadetek v polno. Če zamočim, je to zaradi nečesa, kar sem storil jaz in ne zaradi opreme!«

Tisti dan je bila ključnega pomena tudi njegova izbira objektiva.

»Ta fotografija zame povzema ves užitek fotografiranja divjih živali,« konča Petter. »To je dokaz, da se lahko vse tiste ure čakanja na mrazu spremenijo v nekaj neverjetnega. In to mi daje vso energijo, ki jo potrebujem za naslednje fotografiranje.«