Izostren posnetek

Živim južno od Stockholma na Švedskem. To je živahna prestolnica, kot vse druge v Evropi, a če se z lokalnim vlakom peljete 10 minut proti severu, pridete do jezera Råstasjön, kjer sem posnel to fotografijo.

Tudi v mestih smo ljudje blizu divjim živalim, včasih celo tako blizu, da gremo naravnost mimo in o njih ne razmišljamo. S svojimi fotografijami želim pokazati, da imamo takšne kraje pred vrati in da za stik z naravo ni treba potovati več dni.

To fotografijo sem posnel s fotoaparatom Sony Alpha 9 II in objektivom FE 400mm f/2.8 G Master sredi zime. Lokacija je v vseh letnih časih videti odlično – dobite ravninsko, belo in sivo zasneženo pokrajino, ki se lepo ujema z barvo sive čaplje.

Prva od nekaj ključnih značilnosti mojega fotoaparata Alpha 9 II, ki mi je pomagala narediti ta posnetek, je sledenje s samodejnim ostrenjem. Zanimivo pri tej sliki je, da je dramatično temno nebo pri vrhu dejansko neizostreno vejevje drevesa, pod katerim sem stal. S sledenjem s samodejnim ostrenjem fotoaparata Alpha 9 II vem, da moram slediti le letu ptice, ki bo ostala izostrena, četudi mi kader delno zastre kakšna veja. Takšne funkcije fotoaparata močno olajšajo moje delo fotografa, saj lahko preprosto samo kadriram in fotografiram, ker vem, da bo moj Sony Alpha opravil težko delo ostrenja namesto mene.

Druga funkcija, ki je bila ključnega pomena za pridobivanje tega posnetka, je bilo to, da iskalo deluje brez prekinitev, ki mi je pomagalo, da sem med fotografiranjem vedno videl, kje je ptica. To je zelo pomembno, ko držite prst na sprožilu in naredite serijo posnetkov s hitrostjo do 20 sličic na sekundo. Pri fotoaparatu Alpha 9 II ni prekinitev ali začasnih zaustavitev; v iskalu vedno natančno vidite, kakšna bo slika, kar je koristno pri posnetkih, kot je ta, ko nekaj spremljate in hkrati snemate skozi drevesne veje.

Vedel sem, da želim imeti zelo majhno globinsko ostrino, ki bo zameglila ozadje in s posnetka odstranila stvari, ki mi niso všeč, zato sem z objektivom 400mm f/2.8 uporabil zaslonko f/2.8. Globinska ostrina je nekaj centimetrov, kar pomeni, da sta glava čaplje in sneg, ki je zapadel, v isti goriščni ravnini. Sneg zunaj goriščne ravnine se zamegli in poveča, kar pomaga ustvariti videz nevihtnih oblakov, ki ga vidite na sliki.

Ta slika mi je všeč, saj ljudem pokaže, da za to, da se odmaknemo od vsakdanjega vrveža in se sprostimo v naravi, ni vedno potrebnega veliko truda. In ker potujem s svojim zanesljivim fotoaparatom Sony Alpha 9 II, bom lahko še dolga leta ljudem predstavljal čudeže narave, ki jih najdemo v naših mestih.