Ne maram klišejskih portretov. Meni uprizorjena, nasmejana fotografija zelo malo pomeni. Je preveč preprosta in naivna – in kar je najpomembneje, zelo malo vam pove o objektu.
Če bi bilo moje delo samo fotografiranje, bi ga že prenehal opravljati. Pomembno mi je delo na terenu – vživljanje v druge, povezovanje z njimi ter pogovor in poskus razumevanja ljudi z etnografskega vidika.
Kadar ustvarjam portrete, kot je ta portret pastirja Bora iz mongolske severne province Bulgan, jih vedno ustvarjam zaradi trenutnega navdiha. Kompozicija izhaja iz nečesa v njihovem značaju, nekaterih podrobnosti iz njihove zgodovine ali širšega konteksta njihove družbe, ki ga preučujem.
Bor je star 84 let in je večino svojega življenja s svojimi živalmi preživel na tem območju. Preživel je obdobje komunističnega režima in imel težko življenje, ko je kmetoval kot pastir. Zdaj pa je to skoraj nemogoče, zato se prebivalstvo ves čas seli v mesta in nomadska kultura izginja.
Ob pogovoru z Borom sem se nenadoma zavedel, da imam pred seboj skoraj celo stoletje težaškega dela in skrbi. Opisoval mi je svojo težko situacijo, zato sem tako kadriral fotografijo – s kompleksnostjo in napetostjo iz temnega negativnega prostora za njim in visokim kontrastom na njegovem obrazu. Kader je tudi namenoma rahlo nagnjen, da bi izražal napor tega življenja, ki je daleč od romantičnih popotniških fotografij.
Fotoaparat Sony Alpha 7C je izjemen spremljevalec za fotoreportažno in dokumentarno fotografijo, še zlasti v kombinaciji z objektivi serije G, kot je FE 50mm F2.5 G. Ta fotoaparat je nevsiljiv, tih in ni agresiven, kot je lahko fotoaparat DSLR. Postavitev daljinomera z iskalom na levi strani pa pomeni, da lahko fotografiram z desnim očesom, pri čemer je moj obraz viden in razkrit ljudem okoli mene. Tako vidijo, da jih gledam, in to pripomore k temu, da se moj objekt tudi sam podobno razkrije. To je del moje etike in razlog, zakaj sem dokumentarni fotograf.
Pri tem posnetku sem za kadriranje uporabil premični zaslon fotoaparata Sony Alpha 7C. Ta mi pomaga, da se oči in gibi osvobodijo omejitev iskala. Prav tako mi omogoča fotografiranje od zgoraj, kadar sem v množici, ali fotografiranje s tal. Z zaslonom fotoaparata Sony sem si pomagal pri kadriranju, kar mi je omogočilo ravno prav šibko osvetlitev, da je ozadje ostalo temno in da so izstopali poudarki na Borovem obrazu.
Ta fotografija ni romantična, temveč je iskrena. Obrnjen je proti svetlobi, kar zame pomeni, da z odprtimi očmi zre v prihodnost.
Fotografija bo vključena v knjigo o Mongoliji 21. stoletja, ki jo bom izdal. Pri dokumentiranju sprememb na podeželju poskušam ujeti surovo lepoto dežele in ustvariti pomensko izrazite fotografije, ki pomagajo pripovedovati zgodbo o narodu, ki doživlja temeljito preobrazbo.