Pri fotografiranju je najbolj razburljiv občutek odkrivanja. To pomeni odkrivanje novih objektov, doseganje novih dosežkov, pa tudi odkrivanje novih tehnik. Buraka Buluta je ta občutek odkritja preplavil takrat, ko je začel delati z ultravijolično svetlobo. »Vsak fotograf se rad igra s svetlobo,« pojasni Burak, »vendar gre pri tem večinoma za vidno svetlobo. To pomeni premikanje ali prilagajanje razsvetlitve v studiu ali uporabo sončne svetlobe za doseganje želenega videza. Vendar pa sem doživel pravo razodetje, ko sem začel uporabljati ultravijolično svetlobo in neonska ličila.«

Burak razodetje primerja s svojimi prvimi izkušnjami s slikanjem s svetlobo. »Nekaj ti klikne v glavi,« pravi, »in nenadoma pomisliš: 'Oh, to je tako izrazno, da lahko zagotovi nekaj neverjetnih priložnosti.' Pri slikanju s svetlobo je treba še vedno osvetliti objekt, vendar pa z ultravijolično svetlobo in ličili koža modela postane svetloba.« Kot učitelja osvetljave in fotografa je Buraka ta tehnika zelo pritegnila. »Vedno poskušam premikati meje ustvarjalnosti, še posebej pri osvetlitvi,« pojasnjuje, »in nič drugače ni bilo, ko sem začel uporabljati ultravijolično svetlobo. Toda veliko sem se moral naučiti in eksperimentirati.« Postavitev je preprosta, pravi, vendar je potrebnega nekaj prilagajanja. »V bistvu so neonska ličila pri običajni svetlobi videti zelo dolgočasna, pod ultravijolično oz. 'črno svetlobo', kot ji pogosto pravimo, pa svetlo žarijo.«

»Vendar pa ne morete uporabiti katere koli ultravijolične svetlobe, saj je lahko tudi nevarna,« nadaljuje, »zato je treba uporabiti najšibkejšo svetlobo. Nato potrebujete še temen prostor in črno ali zelo temno ozadje, saj bi sicer lahko običajna svetloba pokvarila učinek. Vse, kar je bele barve, bo močno odsevalo, vključno z zobmi subjekta!« Po Burakovih besedah tema pri fotografiranju z ultravijolično svetlobo prinaša izzive in priložnosti. »Pomanjkanje običajne svetlobe pomeni, da je osvetlitev drugačna kot pri običajnem fotografiranju v studiu,« pojasnjuje. »Čeprav barva vidno močno žari, je v fotografskem smislu razmeroma zatemnjena, zato je večina teh fotografij ustvarjenih z nastavitvami ISO, ki bi bile pri običajnih portretih nenavadne, na primer 3200 ali 4000. Uporabljati morate tudi hitre objektive z nastavitvami zaslonke kot sta f/1,4 ali f/2,8.«

Burak pa poudarja, da so zaradi pomanjkanja svetlobe počasnejše hitrosti zaklopa dostopnejše, kar vodi do nekaterih njegovih najbolj osupljivih ultravijoličnih slik. »Ko sem prvič posnel eno od svojih zamegljenih ultravijoličnih fotografij, je šlo za naključje. Takrat sem premikal fotoaparat, da bi videl, kaj je mogoče ustvariti,« pravi. »Zdaj pa to počnem pogosto, saj vsak premik, ki ga naredim jaz ali objekt, zaradi žareče kože modela ustvari svetlobne sledi.« Odkritje je Buraku omogočilo, da je nadgradil tehniko in uporabil objekte, kot so plesalci. »Za ta projekt sem uporabil balerine, saj so njihovi gibi z bleščečimi ličili videti še bolj neverjetni. Fotoaparat lahko postavim na stojalo, znižam vrednost ISO ali zaprem zaslonko, da upočasnim zaklop na 1 ali 2 sekundi, ter prosim balerine, da naredijo pirueto. Videti je kot trik, vendar gre le za svetlobo in talent plesalke. Če to počnete tako, da fotoaparat držite v roki, lahko dodate še več energije in gibanja.«

Burak je pri svojih najnovejših delih uporabljal fotoaparata Sony Alpha 7R V in Alpha 7R IV, predvsem zaradi izjemnega dinamičnega razpona in ločljivosti fotoaparatov. »S temnim ozadjem in sijočimi ličili je na teh fotografijah tako velik kontrast, da številni fotoaparati izgubijo tonalnost na enem ali drugem področju,« pravi, »toda ta fotoaparata zajameta vsak subtilen ton skupaj z zapletenimi neonskimi detajli ličenja, kar vsakemu portretu zagotavlja skoraj tridimenzionalen videz.« »Še več,« nadaljuje, »visoka ločljivost omogoča, da je tekstura kože objekta videti popolnoma realistična. To je pomembno, ker gre za precej abstraktne slike, ki so lahko, če izgubite to podrobnost, videti ponarejene, kot da bi bile naslikane ali izdelane digitalno. Detajli fotoaparatov Alpha 7R pa ohranjajo videz fotografije.«

Burak dela v temi in se zanaša tudi na hitrost in natančnost samodejnega ostrenja svojih fotoaparatov Sony. »Niti abstraktna ličila ne zmedejo samodejnega ostrenja,« poroča, »ki ostane zaklenjeno tudi med tekočimi gibi plesalcev. Zelo pomaga tudi uporaba hitrih objektivov z nespremenljivo goriščno razdaljo, kot sta FE 85mm f/1.4 GM in FE 55mm f/1.8 ZA,« nadaljuje, »saj senzorju zagotavljajo več svetlobe za ostrenje. In všeč mi je zameglitev ozadja, ki jo ustvarjajo.« Toda eno najbolj vznemirljivih Burakovih odkritij je bilo, da so njegove ustvarjalne ideje z ultravijolično svetlobo še vedno v razvoju. »Rad bi jo preizkusil na različne načine,« pravi, »in ker delam z opremo Sony, za to ni nobenih ovir. Visoka ločljivost, izjemna optika in vrhunske zmogljivosti pri šibki svetlobi mi omogočajo, da uresničim vsako umetniško zamisel, ki se mi porodi.«