Popotniški fotograf Damon Beckford je nekoč že bil tukaj. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Na rahlo zasneženih Lofotskih otokih ga obkrožajo skalnate lepote, vendar to ni ravno zimska čudežna dežela, kot jo je pričakoval. Nič hudega. Ti čudoviti otoki kljub temu nudijo številne priložnosti in če to pomeni, da jih bo moral obiskati še enkrat, no ...

»Popotniška fotografija je moja strast že vrsto let, zato še eno potovanje ni nobena težava,« se smeji. »Pravzaprav sem prav zaradi želje po večkratnem fotografiranju istih krajev odkril, da so potovanja tisto, kar obožujem.« Po končani kuharski šoli in služenju vojaškega roka v finski vojski se je Damon odpravil na svoje prvo pravo potovanje s fotoaparatom. Kupil si je enosmerno vozovnico za Indijo in jugovzhodno Azijo, kjer je z nahrbtnikom potoval dobrih osem mesecev.

»V tem času sem se zaljubil v fotografiranje sveta,« nadaljuje, »da bi ohranil lastne spomine in delil svoje izkušnje. Pravzaprav sem bil tako prepričan, da želim to početi v življenju, da sem se vrnil na Finsko, delal še eno leto, si kupil boljši fotoaparat in se ponovno odpravil na pot, da bi vse to ponovil.«

Na vseh Damonovih zadnjih potovanjih mu je družbo delal fotoaparat Alpha 7 IV. »Novi fotoaparat je popoln vsestranski pripomoček,« pravi, »kar je najpomembnejše za kombinacijo slik, ki jih želim ustvariti na svojih potovanjih. Snemam tudi pokrajine, akcijske in dokumentarne posnetke. Pri prvih je ločljivost 33 milijona slikovnih pik prijetna izboljšava v primerjavi z modelom Alpha 7 III, saj mi omogoča, da po potrebi še bolj obrežem prizore. Tudi zmogljivost fotoaparata Alpha 7 IV pri šibki svetlobi je fantastična za moje posnetke polarnega sija, ki jih pogosto posnamem pri vrednostih ISO 2000 ali 4000.«

Damon pri svojem pohodništvu z nahrbtnikom na hrbtu veliko skrbi namenja tudi velikosti in teži fotografske opreme, poleg fotografiranja pri šibki svetlobi pa pogosto rad dela tudi brez stojala. »Rad imam preproste stvari in potujem s čim manj prtljage, fotoaparat Alpha 7 IV pa je neverjetno kompakten glede na vso zmogljivost in funkcije, ki jih nudi. To vključuje tudi stabilizator slike v 5,5 korakih, ki skupaj z optično stabilizacijo v objektivu FE 70-200mm f/4 G OSS pomeni, da lahko čim več fotografiram iz roke.«

Drug objektiv, ki ga Damon uporablja, je FE 16-35mm f/2.8 GM. »Z njim dobim vse, kar potrebujem za fotografiranje polarnega sija,« pojasnjuje, »hkrati pa ima zelo uporaben razpon širokokotnih nastavitev. 16-milimetrski objektiv ima neverjeten učinek, če ga povečate na 35 mm, in je idealen tudi za dokumentarno fotografiranje.«

To nas pripelje nazaj na skoraj ledene obale Lofotov. »Lepo je obiskovati iste kraje,« pojasnjuje, »saj gre pri popotniški fotografiji za poglabljanje in odkrivanje.«

»Prišli smo po pravi arktični občutek,« nadaljuje, »vendar je bilo marca veliko topleje, kot smo pričakovali, in večina snega v nižinah se je stopila. To ni nič nenavadnega, saj leži otočje na koncu Zalivskega toka, zato smo morali načrt le nekoliko prilagoditi. Čeprav smo na primer prišli s turnimi deskami, da bi posneli fotografije deskanja po globokem snegu in deskanja po valovih, smo posneli nekoliko več slednjega.« Te slike predstavljajo enega od ključnih stebrov Damonovega pristopa k ustvarjanju popotniških fotografij. »V pokrajinah imam pogosto rad nekaj človeških ali drugih elementov, ki drugim omogočajo, da cenijo veličino kraja. Poleg tega prikažejo življenjski slog in naredijo te kraje bolj pristne in žive.«

Še en primer tega je Damonov posnetek smučarja, ki se spušča z gore na otoku Senja severovzhodno od Lofotov. »Vozili smo se severneje in višje, da bi našli sneg, in ko smo se dvigali, sem na nasprotnem pobočju opazil smučarje, ki so se vzpenjali,« se spominja. »Opazoval sem jih in ko so se spuščali z gore, so nastali čudoviti posnetki, ki razkrivajo vso prostranost divje pokrajine.«

Na istem pohodu je nastala še ena fantastična slika zasnežene gore, ki jo uokvirjajo drevesa brez listja. »Ta je bila posneta s skoraj istega mesta,« pravi Damon, »in ko sem videl ta razgled, sem vedel, da ga moram ujeti. Odraža točno takšen arktični občutek, kot sem si ga želel. Pomembno pa je bilo, da sem ga pravilno uokviril in ustvaril prizor z objektivom 70-200mm f/4. Ta objektiv rad uporabljam za pokrajine, saj mi omogoča, da stisnem perspektivo in izberem majhne dele prizora.«

Lofoti so Damonu ponudili še eno priložnost za fotografiranje severnega sija, pri čemer je jasno viden njegov pristop k vračanju in izbiranju trenutkov. »Moj glavni nasvet je, da preverite napoved za povečano aktivnost polarnega sija, nebo pa mora biti jasno. Ugotovil sem, da je najboljši čas za fotografiranje severnega sija običajno okoli polnoči, če pa napoved napoveduje indeks KP 5 ali več, ga lahko začnete opazovati takoj, ko se stemni. Seveda,« nadaljuje, »je pri tem poleg načrtovanja potrebno tudi nekaj sreče, toda ko so luči svetle, za jasne oblike in močne barve potrebujete le od 3 do 6 sekund osvetlitve. Če morate uporabiti veliko več časa, na primer 30 sekund, postanejo luči manj izrazite, kar lahko poruši ravnovesje prizora.«

Svet je velik, zato nas zanima, ali se bo Damon še naprej vračal na lokacije na način, ki je postal njegov slog? »Veliko je krajev, ki jih še želim videti,« se smeji, »pravkar sem se na primer vrnil iz Indonezije, kjer sem bil sedem tednov. Videti trope je bilo čudovito, vendar je Arktika zame še vedno nekaj posebnega, zato se bom kmalu vrnil. Zaradi podnebnih sprememb imamo omejene možnosti videti kraje, kakršni so danes, zato sem vesel, da mi pri tem pomaga fotoaparat Alpha 7 IV.«