Ko se v Parizu začne spuščati mrak, v bližajoči se temi pa začnejo utripati električne svetilke, fotograf Jeroen van Dam s fotoaparatom Sony Alpha 7R III fotografira par, ki strmi v osvetljen zgodovinski stolp z uro. Toda to ni običajna fotografija mesta. Jeroen pri tem sedi na polici več deset metrov nad mestnimi ulicami, par pa stoji na strmi strehi stavbe spodaj. Kako točno smo se znašli tukaj?

Jeroen prihaja iz sveta arhitekture in urbanističnega načrtovanja, navdihujejo pa ga mestne pokrajine iz znanstvenofantastičnih in akcijskih filmov, zato so mu takšne fotografije pisane na kožo. "Ko sem pred šestimi leti začel fotografirati, sem brez razmišljanja izbral fotografiranje mesta," pojasnjuje. “Vedno želim najti 'skrivne' dele mesta, kot so strehe, predori in zapuščene stavbe ... čarobne kraje, ki jih večina ljudi ne vidi na poti v službo ali po nakupih ..."

Jeroen pri iskanju osupljivih prizorov v zadnjem času združuje mestno pokrajino s "skrivnim nočnim življenjem", kot temu pravi sam. Ti projekti so "način raziskovanja in vnovičnega odkrivanja našega urbanega sveta," pravi, "in priložnost za prikaz druge podobe mesta. Pri tem sodelujem z mladimi, ki so dovolj pogumni, da se odpravijo na skrite predele naših mest, te pa nato dodam v prizore. Na tak način vedno dobim razsežnost. Včasih dobimo občutek, da ne sodijo v te ogromne prostore. Toda to je moj pristop k izpraševanju odnosa človeka do mesta.”

Jeroen skoraj vedno fotografira ponoči, "ker umetna svetloba mestu doda globino, teksturo in živahne barve. Rad delam tudi ob mraku, ko se ostanki dnevne svetlobe mešajo z umetno," pojasnjuje Jeroen. "Snemam s prioritetno zaslonko," nadaljuje, "običajno z zaslonko f/9 do f/11, da je celoten prizor oster in jasen, zato je ključnega pomena tudi stojalo.”

Jeroen pravi, da je pri tem pomembna kakovost slike njegovega fotoaparata Sony Alpha 7R III in dinamični razpon, ki ga ponuja. "Za te slike je potreben čas, zato želim fotoaparat, ki najbolje prikaže vložen trud. Sonyjevi modeli z visoko ločljivostjo omogočajo tiskanje v velikem formatu, hkrati pa lahko izvirno sliko velikokrat obrežem, da izboljšam kompozicijo. Pogosto tudi težko najdem ravnovesje med naravno in umetno svetlobo, vendar lahko s fotoaparatom Sony Alpha 7R III z lahkoto primerjam osvetlitve in iz datoteke Raw v programu Lightroom pridobim vse potrebne podrobnosti iz senčnih in svetlih predelov.”

Kako lahko predmete, ki jih videvamo vsak dan, naredimo še bolj dramatične? Jeroen pravi, da je eden od načinov višina. "Zaradi nenavadno visokih ali nizkih kotov lahko znana mesta postanejo bolj zanimiva," pojasnjuje, "zato je za začetek dovolj, da fotoaparat odmaknete z višine oči." Seveda gre Jeroen še malo dlje in se za tako želene kote povzpne na najvišje stavbe. "Vedno iščem najboljšo kompozicijo," nadaljuje, "in vodilne linije ali mesta, kjer so stavbe vidne na tretjini kadra. Včasih se namesto ptičje perspektive raje odločim za pogled na stavbo s polovice višine, ko sem še vedno del mestne pokrajine.”

Še ena prednost fotoaparata Sony Alpha 7R III ter drugih brezzrcalnih fotoaparatov polnega formata in objektivov iz linije Alpha bo jasna vsakomur, ki je že kdaj hodil po stopnicah nebotičnika – velikost in teža . "Kot si lahko predstavljate, so te lokacije težko dostopne," se nasmehne Jeroen. "Včasih moram hoditi več ur in vse nositi s seboj ali pa se povzpeti 40 nadstropij, zato mora biti vsa moja oprema majhna in lahka, vendar hkrati zmogljiva. Vse mora biti v mojem nahrbtniku, Sonyjevi fotoaparati pa so zaradi svoje kakovosti najboljši za to.”

“V večini primerov uporabljam objektiv FE 16–35 mm f/2,8 GM, saj nudi neverjetno ostrino pri vseh zaslonkah, te izredno širokokotne goriščne razdalje pa so ključnega pomena pri fotografiranju arhitektur ali streh. Izredno širokokotni objektivi povečajo tudi globino in če to funkcijo pravilno uporabite, lahko poudarijo obseg ali višino stavb. Včasih pa potrebujem še širši pogled, kot na primer na moji fotografiji dunajskega plinohrama. Ker ti objektivi ne popačijo posnetka, lahko posnamem dva ali več posnetkov in jih pozneje združim.”

Kaj se je Jeroen naučil pri fotografiranju mest na svoj način? "Pravzaprav kar precej stvari," se nasmehne. "Prvič, iščite nenavadne zorne kote in kraje. Razmislite o tem, kako na nekaj gledajo drugi, potem pa naredite nekaj čisto drugačnega. Tako boste dobili drugačno perspektivo in ustvarili bolj zanimive fotografije." In drugič? "Del zabave pri fotografiranju je izziv iskanja in plezanja do teh neverjetnih krajev," nadaljuje, "zato je pomembno, da se odpravite ven in to doživite sami.”

Oglejte si več more Jeroenovih posnetkov:

spletno mesto
Instagram
Twitter